Kaj je kilogram:
Kilogram je a merska enota, ki služi kot stalnica za univerzalne merilne instrumente.
Kilogram, katerega simbol je kg, je ena od 7 osnovnih merskih enot, ki jih določa Mednarodni sistem enot (SI). Te enote služijo homogenizaciji fizičnih velikosti uteži in meril po vsem svetu. Preostalih 6 osnovnih enot so: meter (m), drugi (-i), amper (A), Kelvin (K), mol (mol) in kandela (cd).
Čeprav se kilogram ali kilogram uporablja v večini držav sveta, ga niso vsi prevzeli kot enoto mase / teže, kot na primer uporaba funta v ZDA in Angliji. Če želite vedeti, kakšna je enakovrednost kilograma na funt, je treba pretvorbo opraviti ob upoštevanju, da 1 kilogram je enak 2,2 kilograma (1 kg = 2,20462 lb).
Kilogramska enakovrednost
Kilogram ima večkratnike in podmnožice, ki označujejo manjše ali večje enote glede na kilogram.
V to smer, 1 kilogram (kg) je enak 1.000 gramov (gr), pri čemer je gram takoj najmanjša enota (podmnožnica) kilograma ali kilograma. Naslednja največja enota (večkratnik) kilograma je ton (t), kar je enako 1.000 kilogramov.
Kilogramska sila
Kilogramska sila ali kilopond označuje težo 1 kilogramske mase na zemeljski površini. Na kilogramsko silo vpliva sila, ki jo gravitacija izvaja na predmete na Zemlji.
- Maša
- Gravitacija
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot, določen leta 1889, standardizira merske enote po vsem svetu. V primeru kilograma se teža platinasti-iridijeve jeklenke vzame leta 1960 in se hrani v Mednarodnem uradu za uteži in mere za referenco.
V Mednarodnem sistemu enot (SI) kilogram predstavlja masno enoto, ki označuje količino snovi, ki sestavlja predmet. Kljub temu kilogram ni izražen s količino mase, temveč s količino teže, pri čemer je teža sila, ki deluje na maso.
Zahvaljujoč novemu napredku v znanosti bo Odbor mednarodnega sistema enot na novo opredelil 7 osnovnih merskih enot z natančnejšimi spremenljivkami, in sicer: kilogram (kg), meter (m), drugi amper (A), Kelvin (K), mol (mol) in kandela (cd).
To bo pripomoglo k boljši natančnosti v enotah, kar bo vplivalo le na kalibracijo instrumentov za prihodnje znanstvene raziskave. V primeru kilograma bo za večjo natančnost pri izračunu uvedena Planckova konstanta.
