Kaj je izobraževanje:
V najširšem smislu izobraževanje pomeni postopek, s katerim se znanje, navade, običaji in vrednote ene družbe prenašajo na naslednjo generacijo.
Izobraževanje prihaja iz latinščine educere kar pomeni "vzemi", "izvleček" in Izobraževal bom kar pomeni "trenirati", "poučevati".
Izobraževanje vključuje tudi usvajanje in izvajanje norm vljudnosti, občutljivosti in vljudnosti. Zato so v popularnem jeziku izvajanje teh socializacijskih navad razvrščene kot znaki a dobra izobrazba.
V tehničnem smislu je izobraževanje sistematičen proces razvoja fizičnih, intelektualnih in moralnih sposobnosti človeka za boljše vključevanje v družbo ali v lastno skupino. Z drugimi besedami, vajeništvo je živeti.
Vrste izobraževanja
Izobraževanje je univerzalni in zapleten pojav družbenega življenja, ki je nepogrešljiv za kontinuiteto kultur. Obsega raznolikost izkušenj in načinov, ki jih lahko povzamemo tri vrste elementali: neformalno izobraževanje, Neformalno izobraževanje in formalna izobrazba.
Te tri vrste so najširše, saj je v njih celotno vesolje izobraževalnih modelov, pa naj gre za sektor, način, področje znanja itd.
Neformalno izobraževanje
To je tisto, ki ga sprejemajo posredniki vsakdanjega življenja. Na primer, izobrazba, ki se daje v družini ali skupnosti, kar pomeni prenos socializacijskih navad, norm, vrednot, tradicije, higiene itd.
Neformalno izobraževanje
Za Neformalno izobraževanje vsi so razumljeni sistematične izobraževalne pobude, ki naslovu niso naklonjene, vendar to omogoča usposabljanje ljudi za različne poklice ali področja znanja.
Obsega lahko vrsto alternativnih umetnostno-obrtnih akademij, namenjenih zgolj uživanju, osebnemu izpopolnjevanju ali poklicnemu usposabljanju. Na primer, Izobraževanje v poklicih, kot so avtomehanika, električarstvo, tesarstvo ali zidarstvo; obrtno-umetniško izobraževanje itd.
Formalna izobrazba
Formalno izobraževanje se nanaša na sistematično in programsko usposabljanje, ki se izvaja v javnih ali zasebnih izobraževalnih zavodih in centrih za otroke, mladino in / ali odrasle z namenom razvijanja veščin (intelektualnih, fizičnih, umetniških, motoričnih itd.) In odnosov ( odgovornost, vodstvo, druženje, prosocialnost itd.), potrebni za družbeni razvoj.
Formalno izobraževanje je zaradi svoje strateške vloge v družbi vodi do naslova. To pomeni, da vrhunec doseže z izdajo a potrdilo ali diploma, ki so jo potrdili pristojni organi, pravilno priznala država.
Vrste formalnega izobraževanja
Formalno izobraževanje zajema široko vesolje interesov in ciljev glede na starostno skupino prebivalstva ter razvojne potrebe, ki so prisotne v družbeno-političnem kontekstu. Razvrstimo ga lahko na različne načine. Spoznajmo najpomembnejše.
Vrste formalne izobrazbe glede na raven ali stopnjo poučevanja
Glede na starost in učni cilj je formalno izobraževanje razvrščeno kot:
Predšolska vzgoja
Predšolska vzgoja se poučuje v zgodnjih otroških letih, približno med 0 in 6 leti. Ustreza stopnji, splošno znani kot vrtec ali vrtec.
V tej fazi otroci dobijo podporo za razvoj družabnosti, motoričnih sposobnosti in koordinacije. Na primer: sledenje navodilom skozi igro, oris, barvanje, modeliranje z glino, rezanje itd.
Osnovna izobrazba
Osnovnošolsko izobraževanje je usmerjeno v poučevanje pismenosti, torej v proces opismenjevanja posameznikov, pa tudi v pridobivanje orodij za učenje in usposabljanje v vrednotah. Osnovnošolsko izobraževanje je običajno namenjeno otrokom med približno 7 in 12 leti. Ustreza klicu osnovna izobrazba.
Srednješolska izobrazba
Srednješolsko izobraževanje je namenjeno pridobivanju osnovnih znanj o kulturi na področju humanistike (jezik, umetnost, zgodovina), naravoslovja (matematika, fizika, kemija) in tehnologije ter utrjevanju državljanstva in razvoju odgovornosti.
V tej fazi, ki je običajno namenjena mladim med 12. in 18. letom starosti (odvisno od države), morajo prejemniki okrepiti svoje študijske in delovne navade glede na njihovo prihodnjo vključenost v družbo.
Višja izobrazba
Visokošolsko izobraževanje je tisto, ki se poučuje na univerzah ali specializiranih ustanovah s strokovnim priznanjem (na primer glasbeni konservatoriji). Ima dva temeljna osnovna namena:
- usposobiti predmete za opravljanje določenega poklica na specializiranem delovnem področju;
- usposobiti intelektualce, ki so zadolženi za raziskovanje, naročanje, sistematizacijo, analizo in razširjanje dragocenih informacij za razvoj družbe na vseh področjih znanja. To se imenuje raziskovalno delo.
Visokošolsko izobraževanje je razdeljeno na različne ravni:
- Dodiplomski ali dodiplomski študij: študente usposobi za strokovno delo na delovnem področju, torej jih profesionalizira.
- Specializacija: strokovnjakom zagotavlja prostore za specializacijo v enem vidiku discipline.
- Magisterij: Strokovnjakom omogoča, da svoje znanje o področju specializacije utrdijo z raziskavami.
- Doktorat: Njegov namen je poglobiti raziskovalne kompetence in dati prednost oblikovanju izvirnega znanja.
Nadaljevalno izobraževanje
Poznan tudi kot izobraževanje s podaljšanjem, nenehno usposabljanje ali vseživljenjsko izobraževanje, nadaljevalno izobraževanje je začelo veljati pred kratkim in je eden od načinov formalnega izobraževanja.
Stalno izobraževanje je politika, katere namen je ponuditi brezplačne tečaje za usposabljanje katere koli osebe, ki je dosegla srednjo ali drugo visokošolsko izobrazbo, v skladu z njihovimi osebnimi ali delovnimi interesi.
Šteje se za formalno, kolikor ponujajo univerze ali v nasprotnem primeru s strani institucij, ki jih potrdijo univerze s sporazumi o sodelovanju.
Stalno izobraževanje vključuje tečaje z različnimi metodami (teoretičnimi ali praktičnimi) in načini (osebni, kombinirani ali na daljavo).
Po odobritvi vsakega tečaja sodelujoči subjekti ponujajo a potrdilo, ki ga je potrdila univerza kot jamstvo za akademsko odličnost. Vendar pa so ta spričevala odprta za javnost niso naklonjeni naslovu, to pomeni, da niso upravičeni do validacije ali podaljšanja veljavnosti.
Kličejo se tisti, ki so običajno naklonjeni naslovu podaljševalni tečaji, strogo usmerjena na diplomirane strokovnjake. Rezultat tega je strokovna diploma.
Posebno izobraževanje
V okviru formalnega izobraževanja obstaja vrsta, znana kot posebno izobraževanje ali Posebno izobraževanje. Namenjen je razvoju socialnih, intelektualnih, fizičnih in psiholoških potencialov oseb s posebnimi potrebami. Posebni ali diferencialni izobraževalni programi so namenjeni skupinam z naslednjimi pogoji:
- Predmeti s fizičnimi izjemnostmi:
- senzorična okvara: vid ali sluh;
- motorična okvara;
- kronične bolezni.
- Predmeti z intelektualnimi izjemnostmi:
- intelektualne pomanjkljivosti;
- nadarjen;
- osebnostne motnje.
- Predmeti s socialnimi izjemnostmi:
- Zlorabljene mladoletnice;
- Mladoletniki, odvisni od mamil;
- Mladoletniki v socialnem tveganju.
Vrste izobraževanja glede na sektor
Glede na sektor, ki ga upravlja, je izobraževanje lahko javnosti ali zasebno. V obeh primerih mora izobraževanje ustrezati projektu družbe, zaščitene v pravnem okviru države, ki je porok za kakovost in družbeno ugodnost izobraževalnega projekta.
Javno šolstvo
The javno šolstvo To je tisto, ki ga prenašajo državne institucije in ima običajno formalni značaj. Ker je v javnem interesu, izobraževalna storitev, ki jo zagotavlja država, ni namenjena dobičku, temveč je njen namen strateški.
Kar zadeva osnovno in srednjo šolo, mora država zagotoviti izobraževanje javni, brezplačni in obvezni. Kar zadeva univerzitetno izobraževanje, lahko država glede na državo ponudi brezplačne univerze ali univerze, ki zahtevajo bistveno manj vlaganj kot zasebne, da bi spodbujale usposabljanje in napredovanje priljubljenih sektorjev na poklicno področje.
Zasebno izobraževanje
The Zasebno šolstvo Je tista, ki jo poučujejo v zasebnih ustanovah. Obsega lahko tako pobude v neformalnem in formalnem izobraževanju kot tudi različne ravni slednjega (osnovno, vmesno ali visokošolsko izobraževanje). Te institucije so namenjene dobičku.
Vrste izobraževanja glede na način
Pod modaliteto mislimo na način izvajanja izobraževanja, ne glede na to, ali gre za formalno ali neformalno izobraževanje. Povzet je v treh bistvenih vrstah:
- Izobraževanje v učilnici: tisti, ki se v fizični učilnici poučuje sproti.
- Izobraževanje na daljavo ali spletno izobraževanje: prej se je nanašalo na tisto, kar je bilo opravljeno s pomočjo sistema tutorstva po pošti. Danes se nanaša na izobraževanje, ki se izvaja v virtualnih učnih okoljih.
- Mešano izobraževanje: tisti, ki združuje izobraževanje iz oči v oči in izobraževanje na daljavo.
Vrste izobraževanja glede na področje znanja
Izobraževanje lahko razvrstimo tudi glede na področje znanja, na katero se nanaša, ne glede na to, ali je vključeno v formalno izobraževanje ali ne. Seznam je lahko obsežen, kolikor obstajajo zanimiva področja. Izpostavili bomo naslednje primere:
- Športna vzgoja: Je tista, ki s sistematično telesno vadbo spodbuja razvoj telesnih pogojev (vzdržljivost, gibčnost, aerobna sposobnost, anaerobna sposobnost, hitrost, mišična moč). Na primer: vadbene rutine (raztezanje, ogrevanje, trebušnjaki, deske itd.) ali skupinski športi (odbojka, nogomet itd.).
- Umetniško izobraževanje: Je usmerjen k umetniškemu spoštovanju ali razvoju umetniških veščin. Na primer: glasba, plastika, fotografija, igra itd.
- Verouk: namenjena oblikovanju in vključevanju subjektov v vesolje prepričanj, vrednot in norm določene religije. Na primer: kateheza V katoliški cerkvi.
- Državljanska vzgoja: Namenjen je usposabljanju subjektov za poznavanje njihovih pravic in dolžnosti v okviru določene družbe. Na primer: tečaji državljanstva za tujce.
- Izobraževanje za delo: Je tista, ki je namenjena usposobljenosti subjektov v določeni trgovini. Na primer: mizarstvo, mehanika, zidarstvo, kuhinja, tajništvo in tipkanje itd.
- Okoljska vzgoja: zagotavlja usposabljanje za skrb za okolje in spodbuja razvoj preventivnih modelov in varstva naravne dediščine. Na primer: tečaji za recikliranje in ponovno uporabo trdnih odpadkov.
- Športna vzgoja.
- Okoljska vzgoja.
Obvezna izobrazba
Izraz Obvezna izobrazba Izhaja iz priznanja splošna pravica do izobraževanja primarna in sekundarna, pravica, ki jo je dolžna jamčiti država. Zato se govori o brezplačno in obvezno javno izobraževanje.
V tem smislu je država odgovorna za ustvarjanje in vzdrževanje javnih šol za osnovno in srednješolsko izobraževanje, tako da gospodarske razmere ne odvzamejo pravice do formalnega izobraževanja, saj je od nje odvisno vključevanje posameznikov v družbo in skupnost.
Načelo obvezno izobraževanje nalaga odgovornost tudi staršem in skrbnikom kot aktivni akterji pri obrambi pravice do izobraževanja mladoletnikov, ki so pod njihovo oskrbo.
Za predstavnike, ki s sredstvi in pogoji preprečujejo formalno izobraževanje otrok in mladostnikov, so vloženi pravni zahtevki.
- Izobraževalni sistem
- Pedagogika
Čustvena vzgoja
Dandanes veliko slišite o čustveni vzgoji. Gre za nov izobraževalni pristop, ki spremlja subjekte pri obvladovanju njihovih čustvenih sposobnosti, da bi olajšal uravnotežen razvoj njihove osebe v skladu z njihovimi lastnimi skrbmi. Predmet čustvene vzgoje je torej t.i. čustvena inteligenca.
Omogoča kanaliziranje procesov strahu, jeze, jeze, frustracije, pa tudi krepitev pozitivnih čustev, v iskanju dobrega počutja subjekta pri sebi in glede na njegovo okolje.
