Kaj je globalizacija:
Globalizacija je a zgodovinski proces svetovnega povezovanja na gospodarskem, političnem, tehnološkem, družbenem in kulturnem področju, zaradi česar je svet vedno bolj povezan. V tem smislu je rečeno, da je ta proces naredil svet a globalna vas.
Postopno razpadanje gospodarskih in komunikacijskih meja je povzročilo kapitalistično širitev. To pa je omogočilo globalne finančne naložbe in transakcije, usmerjene na oddaljene ali nastajajoče trge, pod pogoji, ki so bili prej zelo težki, dragi ali nevljudljivi.
Proces globalizacije je spremenil način medsebojnega delovanja držav in subjektov. Med drugim je močno vplival na gospodarstvo (trg dela, mednarodna trgovina), politiko (vzpostavitev demokratičnih sistemov, spoštovanje človekovih pravic) in večji dostop do izobraževanja in tehnologije.
Značilnosti globalizacije
Najpomembnejše značilnosti globalizacije so naslednje:
- Je planetarni pojav, torej se kaže po vsem svetu;
- je univerzalen, saj zajema vse vidike človeškega in družbenega življenja;
- je neenaka in nesimetrična, saj vpliva na zelo različne načine glede na stopnjo razvitosti posamezne države in njen delež udeležbe v svetovni moči;
- je nepredvidljiv, torej njegovih rezultatov ni mogoče predvideti;
- odvisno od povezljivosti in telekomunikacij;
- predpostavlja prostorsko reorganizacijo proizvodnje;
- globalizira trgovsko blago in podpira enotnost potrošnje;
- tvori globalni finančni model.
Prednosti in slabosti globalizacije
Globalizacija vodi do sklopa ukrepov, ki imajo tako pozitivne kot negativne vidike, zato so omenjene prednosti in slabosti tega velikega integracijskega procesa.
The prednosti globalizacije bi:
- Razvoj svetovnega trga;
- medsebojna povezanost podjetij z dostopom do računalniških virov;
- večji dostop do informacij;
- promet uvoženega blaga in izdelkov;
- povečanje tujih naložb;
- eksponentni razvoj mednarodne trgovine;
- spodbujanje mednarodnih odnosov;
- procesi kulturne izmenjave;
- povečan turizem;
- tehnološkega razvoja.
Med slabosti globalizacije lahko omenimo
- Nezmožnost nacionalne države kot subjekta nadzora in upravljanja;
- oviranje ali zadušitev razvoja lokalne trgovine;
- povečan tuji intervencionizem;
- koncentracija kapitala v velikih večnacionalnih ali nadnacionalnih skupinah;
- povečanje vrzeli v razdelitvi bogastva;
- izgradnja globalne kulturne hegemonije, ki ogroža lokalne identitete;
- enakomernost porabe.
Vzroki in posledice globalizacije
The vzroki globalizacije bolj neposredni, kar lahko omenimo, so bili:
- spremembe v mednarodni geopolitiki 20. stoletja;
- konec hladne vojne;
- utrditev kapitalističnega modela;
- potreba po širitvi gospodarskih trgov;
- revolucija v telekomunikacijah in informacijski tehnologiji;
- osvoboditev kapitalskih trgov.
Štejemo lahko med posledice globalizacije kot zgodovinski proces naslednje:
- Skrajna revščina in koncentracija bogastva: Bogastvo je skoncentrirano v razvitih državah in le 25% mednarodnih naložb gre državam v razvoju, kar vpliva na povečanje števila ljudi, ki živijo v skrajni revščini.
- Porast brezposelnostiNekateri ekonomisti trdijo, da sta v zadnjih desetletjih glavni vzroki za povečanje brezposelnosti globalizacija in znanstvena in tehnološka revolucija (odgovorna za avtomatizacijo proizvodnje).
- Izguba kulturnih identitetKritični avtorji globalizacije trdijo tudi, da podpira izgubo tradicionalnih kulturnih identitet v prid ideji o globalni kulturi, ki jo vsiljuje vpliv velikih sil na preostali svet.
Vrste globalizacije
Ekonomska globalizacija
Gospodarska globalizacija je sestavljena iz ustvarjanja svetovnega trga, ki ne vključuje carinskih ovir, ki bi omogočale prost pretok kapitala, naj bo to finančni, komercialni in produktivni.
Vzpon ekonomskih blokov, to je države, ki se združujejo za spodbujanje trgovinskih odnosov, kot je primer Mercosur val Evropska unija, je rezultat tega gospodarskega procesa.
V 21. stoletju se je gospodarska globalizacija še okrepila in dosegla vpliv na trg dela in mednarodno trgovino.
Politična globalizacija
Globalizacija je spodbudila ustvarjanje in razvoj različnih mehanizmov za odzivanje in reševanje neskončnih problemov, ki so postali globalni in vplivajo na vse nas. Nekateri primeri tega so med drugim podnebne spremembe, stopnja revščine, uporaba naravnih virov.
Zaradi tega so bile ustanovljene mednarodne institucije in organizacije, na primer Združeni narodi (UN), da bi se soočili s temi težavami in zagotovili najboljšo možno rešitev.
Tehnološka globalizacija
Tehnološka globalizacija zajema dostop do informacij, interneta in medijev ter različen tehnološki in znanstveni napredek na industrijskem in zdravstvenem področju.
Živimo v medsebojno povezanem svetu, informacije se izmenjujejo z večjo hitrostjo in na daljavo, ljudje so po različnih komunikacijskih kanalih bolj obveščeni o dogajanju v njihovi državi in po svetu.
Prevozna sredstva so bila deležna tudi tehnološkega in znanstvenega napredka. Na primer, razviti so bili mehanizmi za zmanjšanje porabe goriva in onesnaženosti, vozila imajo med drugim večje varnostne sisteme.
Kulturna globalizacija
Kulturna globalizacija je nastala kot posledica mednarodnih odnosov, ki so med drugim posledica izmenjave informacij, tehnologije, gospodarstva, turizma.
Z razširitvijo potrošniških trgov in izmenjavo kulturnih dobrin in storitev so bile med državami in skupnostmi pomembne povezave prek kina, televizije, literature, glasbe, gastronomije, mode, gledališča, muzejev, med drugim.
To ima številne pozitivne in negativne strani. Nekateri poudarjajo širjenje univerzalnih vrednot, večji dostop do informacij in kulturno izmenjavo.
Vendar pa na manjše družbene skupine vpliva poraba kulturnih izdelkov večjega obsega in celo izguba nekaterih lastnih vrednot.
Socialna globalizacija
Za socialno globalizacijo je značilna obramba enakosti in pravičnosti za vsa človeška bitja. Ob upoštevanju tega pomena lahko potrdimo, da je globaliziran svet na družbenem področju tisti, v katerem so vsa človeška bitja enaka, ne glede na njihov družbeni razred, verska prepričanja ali kulture.
Izvor globalizacije
Globalizacija je otipljiv pojav, zlasti od konca 20. stoletja in začetka 21. stoletja. Običajno je poudarjeno, da imel svoj začetek s prihodom Kolumba v Ameriko konec 15. stoletja in s kolonizacijo evropskih sil po vsem svetu.
Ta proces je bil eksponentno poudarjen z industrijsko revolucijo 19. stoletja in preoborožitvijo kapitalizma, svojo polno obliko pa je dobil v drugi polovici 20. stoletja.
Globalizacija je rezultat konsolidacije kapitalizma in potrebe po razširitvi pretoka svetovne trgovine, pa tudi glavnega tehnološkega napredka, zlasti v komunikacijskih zadevah.
Inovacije na področju telekomunikacij in informacijske tehnologije, zlasti interneta, so igrale odločilno vlogo pri gradnji globaliziranega sveta.
- Neoliberalizem.
- Kapitalizem.
- Globalizacija.
