Prva svetovna vojna, takrat imenovana velika vojna, je bil mednarodni vojni konflikt z epicentrom v Evropi, ki je trajal od 1914 do 1918. Poglejmo njene glavne vzroke in posledice v razvoju.
Vzroki prve svetovne vojne
Radikalizacija nacionalizma
Proti koncu 19. stoletja se je ideologija nacionalizma že utrdila v evropski domišljiji. Nacionalizem je zasnoval idejo, da se bodo ljudje združili na podlagi skupne kulture, jezika, gospodarstva in geografije ter da bo od tam vzniknila usoda, za katero bi bili rojeni.
Skupaj s tem je nacionalizem zajel in zavzel idejo, da je legitimen način upravljanja z narodom nacionalna samouprava.
V teh okoliščinah bi se države, ki so se že oblikovale, trudile ustvariti repertoar simbolov in elementov, ki bi opredeljevali njihovo identiteto in tekmovali proti drugim pri doseganju njihove usode. V tistih regijah, kjer so vztrajali cesarski vzorci, kot sta Osmansko cesarstvo in Avstro-Ogrsko, se je začel proces erozije.
Eksponentni razvoj orožne industrije
Tudi orožarska industrija je dosegla zelo visoko stopnjo razvoja, kar je pomenilo zasnovo novega in boljšega orožja: biološkega orožja, metakov ognja, strojnic, granat, vojnih tankov, bojnih ladij, podmornic, letal itd.
Države so v proizvodnjo tega orožja vložile velike količine denarja in bili so tudi tisti, ki so ga bili pripravljeni uporabiti.
Širitev evropskega imperializma
V 20. stoletju je prišlo do presežka v proizvodnji industrializiranih izdelkov široke potrošnje, kar je zahtevalo nove trge, pa tudi pridobivanje novih in novih surovin.
Spodbujeni nacionalizmu in so izgubile nadzor nad Ameriko v 19. stoletju, so evropske države začele tekmovanje za prevlado nad afriškim ozemljem kot kamnolom virov, pa tudi tekmovanje za nadzor nad neevropskimi trgi.
Imperializem je za Evropo predstavljal resen notranji problem, med drugim zaradi neenake razporeditve afriških kolonij.
Medtem ko sta se Velika Britanija in Francija koncentrirali več in boljše ozemlje, je imela Nemčija malo in manj ugodna, Avstro-Ogrsko cesarstvo pa je zahtevalo določen delež v diviziji.
Geopolitične napetosti v Evropi
Razmere v Evropi niso bile nič boljše. Narodi so se med seboj borili, da bi razširili svoja območja nadzora in pokazali svojo moč. Tako je v regiji nastala vrsta konfliktov, ki so stopnjevali napetosti. Med temi lahko omenimo:
- Francosko-nemški konflikt: od francosko-pruske vojne v 19. stoletju je Nemčiji pod Bismarkovim vodstvom uspelo priključiti Alzacijo in Loreno. V 20. stoletju je Francija ponovno prevzela oblast nad regijo.
- Anglo-nemški konflikt: Nemčija se je za nadzor trga potegovala z Veliko Britanijo, ki je prevladovala nad njo.
- Avstro-ruski konflikt: Rusija in Avstro-Ogrsko cesarstvo se potegujeta za nadzor nad Balkanom.
Oblikovanje mednarodnih zavezništev
Vsi ti konflikti so sprožili ustvarjanje ali obnovo mednarodnih zavez, ki so teoretično usmerjena v nadzor moči nekaterih držav nad drugimi. Ta zavezništva so bila:
- Nemška zveza v rokah Otta von Bismarcka (1871-1890), ki je nameraval oblikovati germansko enoto in služil za začasno zadrževanje Francije.
- Trojno zavezništvo ustanovljena leta 1882. V tem so bili sprva Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija. Vendar med vojno Italija ne bo podprla trojne zveze in se bo postavila na stran zaveznikov.
- Trojna antanta, ustanovljena leta 1907 proti Nemčiji. Države, ki so jo prvotno oblikovale, so bile Francija, Rusija in Velika Britanija.
Atentat na nadvojvodo Francisca Fernanda iz Avstrije.
Atentat na avstrijskega nadvojvodo Franza Ferdinanda ni bil toliko vzrok, kot je bil detonira prve svetovne vojne.
Zgodilo se je 28. junija 1914 v mestu Sarajevo, glavnem mestu tedanje province Avstro-Ogrske, Bosne in Hercegovine. Izvajal jo je skrajni Gavrilo Princip, član srbske teroristične skupine Mano Negra.
Kot neposredna posledica se je avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. odločil, da bo 28. julija 1914 napovedal vojno Srbiji.
Francosko-rusko zavezništvo se je postavilo v obrambo Srbije in Britanija se je postavila na njihovo stran, Nemčija pa se je postavila v prid Avstro-Ogrskemu. Tako se je začela prva svetovna vojna.
Posledice prve svetovne vojne
Človeške in materialne izgube
Prva svetovna vojna je bila prva množična vojna, ki jo pozna človeštvo. Ravnotežje je bilo resnično zastrašujoče in je Evropo zapustilo v tisočih težavah.
Največji problem? Evropejci so se na bojišče odpravili z miselnostjo 19. stoletja, a s tehnologijo 20. stoletja. Nesreča je bila velika.
S človeškega vidika je Velika vojna, kot je bila takrat znana, med napadi, le med napadi, umrla 7 milijonov civilistov in 10 milijonov vojakov.
Poleg tega se upošteva vpliv posredne smrti zaradi lakote, širjenja bolezni in onemogočanja nesreč, ki so nastale med napadi, kar je povzročilo težave, kot so invalidnost, gluhost ali slepota.
Podpis Versajske pogodbe
Prva svetovna vojna se konča s podpisom Versajske pogodbe, iz katere se Nemcem vzpostavijo pogoji predaje, katere resnost bo eden od vzrokov druge svetovne vojne.
S podpisom Versajske pogodbe se je oblikovanje Zveze Družba narodov leta 1920, neposredni predhodnik Organizacije Združenih narodov. Ta organ bi zagotovil posredovanje med mednarodnimi konflikti, da bi zagotovil mir.
Gospodarske posledice
V gospodarskem smislu je prva svetovna vojna pomenila velike izgube denarja in sredstev. Najprej je bilo uničenje industrijskega parka, zlasti nemškega.
Na splošno je bila Evropa izpostavljena naraščajoči socialni vrzeli med bogatimi in revnimi, ki je izhajala tako zaradi materialnih izgub kot tudi zaradi fizične prizadetosti po bojih, vdovstva in sirotstva.
Gospodarske sankcije, uvedene proti Nemčiji, bi državo pahnile v skrajno revščino in ovirale njeno okrevanje, kar bi povzročilo veliko nelagodje in nezadovoljstvo proti zavezniškim državam.
Kljub vsem evropskim prizadevanjem za ohranitev prevlade je prva svetovna vojna zadala hud gospodarski udarec, ki je spodkopal njeno mednarodno hegemonijo in naklonjen vzponu severnoameriške gospodarske hegemonije.
Geopolitične posledice
Kot posledica prve svetovne vojne so nemška cesarstva izginila; Avstro-ogrska; Osmansko in Rusko cesarstvo. Slednja je bila zlomljena zaradi ruske revolucije leta 1917, ki jo je med drugim spodbudila tudi udeležba tega imperija v veliki vojni.
Evropski zemljevid je bil prestrukturiran in pojavile so se države, kot so Češkoslovaška, Madžarska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska in Jugoslavija.
Poleg tega je Nemčija utrpela velike teritorialne izgube, ki so samo v Evropi številčno predstavljale 13% njenih domen.
Nemčija je morala Francosko dati Alzacijo in Loreno; Belgiji je predal regiji Eupen in Malmedy; na Dansko, severno od Schleswig-a; na Poljsko, nekatere regije Zahodne Prusije in Šlezije; na Češkoslovaško, Hultschin; Litvi, Memelu in nazadnje Ligi narodov je prepustil nadzor nad Danzigom in industrijsko regijo Saar, ki je ostala pod njegovo upravo približno tri desetletja.
Temu je bila dodana predaja njihovih čezmorskih kolonij, ki so bile razdeljene med zaveznike.
Ideološke posledice
Posledice prve svetovne vojne niso bile le gospodarske ali materialne. Na sceni bi se pojavili novi ideološki diskurzi.
Na skrajni levi strani je bila razširitev komunizma, ki je na oblast prvič stopila z rusko revolucijo 1917, od njene teoretične formulacije leta 1848.
Skrajno desno rojstvo nacionalsocializem (nacizem) v Nemčiji in fašizem v Italiji z ustreznimi viri obsevanja.
Kljub globokim razlikam bi bilo vsem tem teorijam skupno zavračanje liberalnega kapitalističnega modela.
- Komunizem.
- Nacizem.
- Fašizem.
