Kaj je predstavniška demokracija:
Reprezentativna demokracija, znana tudi kot posredna demokracija, je oblika vlade, kjer državljani izvajajo politično oblast prek svojih predstavnikov, izvoljenih s volilno pravico, na svobodnih in rednih volitvah.
Teoretično je nosilec politične moči suveren, torej ljudstvo, ki pa je ne izvaja sam. V tem smislu posredna demokracija nastane zaradi težav, povezanih z učinkovitim delovanjem vseh državljanov milijonov držav kot politični akter pred državo, tako da se ustvari podoba reprezentativnosti.
Zato predstavniška demokracija uporablja mehanizme sodelovanja državljanov, kot je glasovanje, da izvoljenim predstavnikom daje legitimnost, da delujejo in odločajo v imenu svojih zastopanih.
Kot taka je predstavniška demokracija politični sistem, ki ga svetovne demokracije najbolj sprejemajo in uporabljajo in je značilen sistem liberalnih držav.
Značilnosti predstavniške demokracije
Ena od osnovnih značilnosti te vrste vlade je reprezentativnost. To je treba podrediti odločitvi večine, ki jo aktivirajo demokratični mehanizmi, da med vrsto kandidatov izberejo tiste državljane, ki bodo zastopali ljudstvo pred različnimi državami. V tem smislu obstaja civilna in družbena odgovornost za uveljavljanje volilne pravice za delovanje predstavniškega sistema.
Reprezentativnost se kaže zlasti na izvršilni ravni, v predsedstvih, guvernerstvih in županih ter na zakonodajni ravni v kongresih, zbornicah ali zborih.
Druga značilnost predstavniške demokracije je obstoj političnih strank, sestavljenih iz državljanov, ki zastopajo interese in ideologije določenih delov prebivalstva. Politične stranke so pravne organizacije, zato njihovi kandidati na primer pridobijo ugodnosti formalnih organizacij in pravno licenčnino od neodvisnih kandidatov.
Kot za vso demokracijo so tudi zanjo značilne demokratične vrednote, zagotavljanje državljanskih pravic in blaginje ter upravljanje z ustavnimi načeli in demokratičnimi modeli.
Primeri predstavniške demokracije
Reprezentativno demokracijo lahko kombiniramo z drugimi oblikami vladanja, na splošno republiškimi, ki temeljijo na delitvi, ravnotežju in medsebojnem nadzoru oblasti, da se zagotovijo posameznikove svoboščine.
Poleg tega lahko predstavniška demokracija predstavlja tudi zvezni ali centralistični sistem. Zvezni sistem politične organizacije države sestavljajo politični subjekti ali države, pridruženi in podrejeni v okviru zvezne vladne sheme, vendar z določeno stopnjo avtonomije glede na njihovo vlado in zakonodajo.
Po drugi strani centralistični sistem te neodvisnosti pri odločanju ne podeli drugim entitetam. Reprezentativne, republiške in zvezne demokracije so denimo države Latinske Amerike, kot sta Mehika ali Argentina. Reprezentativne, republikanske in centralistične demokracije so denimo države Latinske Amerike, kot sta Čile in Brazilija.
Reprezentativna in participativna demokracija
Reprezentativna ali posredna demokracija se od participativne ali neposredne demokracije razlikuje po svojih mehanizmih sodelovanja.
Volilna pravica je mehanizem udeležbe par excellence predstavniške demokracije. Po drugi strani pa so referendumi in plebisciti načini izvajanja neposredne demokracije. Tako predstavniška demokracija kot participativna demokracija imata demokratične vrednote.
Polprestavniška demokracija
Polpredstavna ali mešana demokracija je znana kot tista, ki združuje značilnosti predstavniške in participativne demokracije.
Na ta način ljudje volijo svoje predstavnike s volilno pravico, svobodno in občasno, imajo pa tudi možnost aktivnega sodelovanja v političnih zadevah, odločanja in reševanja problemov javnega interesa z aktiviranjem ustavnih mehanizmov udeležbe, kot so ljudske pobude, referendumi ali plebisciti.
Primer polprestavniške demokracije je Vzhodna republika Urugvaj.
