Kaj je zakonitost:
Zakonitost je pogoj ali dejanje, izvedeno v normativnem okviru države.
Načelo zakonitosti
Načelo zakonitosti ali je za vsako dejanje, ki izhaja iz javnih pooblastil, treba ravnati po pravnem sistemu države in ne po volji posameznikov. Načelo zakonitosti izhaja iz upravnega prava, saj omejuje državo na podlagi dejstva, da mora biti njeno ravnanje podrejeno pravnemu okviru, to pomeni, da mora zakon prevladati nad posameznimi interesi, samovoljo izvršne in sodne oblasti, zlorabo moči in pravne negotovosti.
Načelo zakonitosti je zakonsko določeno s pojavom 4 pogojev; omejuje prostor, kjer lahko zakon posega, zagotavlja prednostni red pravil, podrejenih zakonu, izbere natančno pravilo, ki ga je treba uporabiti v konkretnem primeru, in meri pristojnosti, ki jih pravilo daje upravi.
Načelo zakonitosti je bistveni pogoj pravne države, saj si oba prizadevata omejiti dejanja države, da bi zagotovila pravice in svoboščine državljanov.
Zakonitost kot vrednota
Zakonitost kot vrednota gre za sklop prepričanj, vrednot, norm in dejanj, ki spodbujajo prebivalstvo, da verjame v pravno državo in zavrača krivice. Zakonitost kot vrednota nam omogoča, da cenimo spoštovanje in zanimanje pravnega sistema s strani ljudi in tistih, ki uporabljajo zakon.
Zakonitost in legitimnost
Zakonitost in legitimnost So dva od velikih konceptov politične teorije. So temeljni pojmi v pravni državi.
Zakonitost je pozitivno pravo, ki sestavlja državo, legitimnost pa je skupek etičnih načel, ki jih podpirajo ljudje. Zakonitost se nanaša na to, kdo izvaja oblast, torej suveren, legitimnost pa na nosilca oblasti, torej na subjekta. Zakonitost ustvarja obveznost, legitimnost pa odgovornost in priznanje kot pravilna in poštena. Zakonitost je glavno jamstvo njihove pravice, da jih ne zlorabljajo, legitimnost pa je temelj njihove moči poslušnosti.
