Kaj je veter:
Veter je gibanje zračnih tokov glede na zemeljsko površje.
Beseda veter izhaja iz latinščine ventus kar pa prihaja iz indoevropske korenine mi- kar pomeni pihati.
Veter in atmosferski tlak sta dve najpomembnejši fizikalni spremenljivki, ki vplivata na podnebje na Zemlji.
Veter proizvaja rotacijsko gibanje zemlje, učinek osončenja, ki ustvarja vstop in izstop sončnih žarkov skozi naše ozračje ter razlike v atmosferskem tlaku, ki jih povzročajo vroč in hladen zrak.
Veter je pomemben za Zemljo in njene prebivalce, saj je naravni prevoz semen in ptic, ki pomaga na primer pri opraševanju nekaterih rastlin kot abiotskem prenašalnem vektorju in pri selitvi ptic s tokovi vetrov.
Veter se meri po njegovi hitrosti in smeri. Anemometer meri svojo hitrost z metri na sekundo ali kilometri na sekundo, vremenska loputa, instrument, nameščen na vrhu kompasa, pa kaže smer ali geografske sektorje, skozi katere prihaja veter, na primer sever, severovzhod, jugozahod, vzhod, itd.
Izraz "gladko jadranje" se uporablja za označevanje, da gre dobro, sreča, sreča in blaginja. Gre za izraz mornarjev, ki je nakazal dobro znamenje vetra, ki piha s krme, izza čolna in pomaga pri navigaciji.
Drugi izrazi, kot je "vetrovi sprememb", ki označuje trenutke sprememb in "v nasprotju z vsemi", ki se nanašajo na prožno osebo, kažejo, kako je veter povezan z ugodnimi in neugodnimi pogoji za razvoj v našem življenju.
Veter je obnovljiv vir energije, čigar energija se imenuje veter. Že od antičnih časov se veter uporablja za proizvodnjo električne energije skozi vetrnice. Danes se energija vetra proizvaja prek vetrnih generatorjev, ki so nato povezani z omrežji za električno distribucijo.
- Obnovljivi viri
- Naravni viri
Vrste vetra
Planetarni vetrovi
So vetrovi, ki prečkajo celoten podaljšek Zemlje, na katerega vplivajo rotacijska gibanja Zemlje. So konstantne in vsebujejo veliko toplotne energije.
Planetarni vetrovi vplivajo na atmosferski tlak glede na temperature zraka. Ko je zrak hladen, se spusti na površje Zemlje in poveča atmosferski tlak, imenovan tudi toplotni anticiklon. Ko se vroč zrak dvigne v ozračje in nižji atmosferski tlak povzroči nestabilnost, je ta pojav znan kot ciklon ali termična nevihta.
Planetarni vetrovi so razvrščeni kot:
- Pasat: pihajo vzdolž ekvatorske črte od vzhoda proti zahodu zaradi rotacijskega gibanja Zemlje. So redni in se vedno gibljejo v isti smeri.
- Kontralizijski vetrovi: ležijo v pasu tropskih rakov in kozorogov od zahoda proti vzhodu od polarnih krogov.
- Cirkropolarni vetrovi: so zelo hladni vetrovi in nastajajo zaradi rotacijskega gibanja Zemlje in naklona njene osi.
Občasni ali sezonski vetrovi
Občasni ali sezonski vetrovi, znani tudi kot monsuni, se pojavljajo v Indiji, Indokini, na Japonskem, v Gvinejskem zalivu, severni Avstraliji in na obalah Peruja.
So vetrovi iz Indijskega oceana, ki šest mesecev pihajo od kopna do morja, ostalih 6 mesecev pa od morja do kopnega, povzročajo suhe zime in deževna poletja.
Pojav El Niño in njegova nasprotna faza, znana kot La Niña, vplivata na te sezonske vetrove.
Regionalni vetrovi
Regionalni vetrovi so odvisni od razporeditve zemlje in peska na tem območju.
Lokalni vetrovi
Lokalni vetrovi prizadenejo majhna območja in ozemlja. Običajni vetrovi, ki vplivajo na te kraje, dobijo prebivalci imena. Ta navada se imenuje aeolionimija. Nekateri med njimi so na primer:
- Zonda: veter piha v vzhodnih Andih Argentine in povzroča močan in suh veter. So umetnost Föhnovega ali Foehnovega učinka.
- Severni veter: veter severne in severovzhodne smeri, ki vpliva na mehiško obalo Mehiškega zaliva, zlasti pozimi na mesto Veracruz.
- Sudestada: veter, ki prizadene Argentino, Urugvaj in južno Brazilijo od decembra do januarja.
