Kaj je komunizem:
Komunizem je politična, ekonomska in socialna doktrina, ki teži k enakosti družbenih slojev z odpravo zasebne lastnine v proizvodnih sredstvih (zemlji in industriji). Ponavadi je zaradi radikalnosti svojih pristopov klasificiran kot ultra leva doktrina.
Ta doktrina temelji na teorijah Nemcev Karla Marxa in Friedricha Engelsa, za katere je bil kapitalistični model, ki temelji na zasebnem lastništvu proizvodnih sredstev, odgovoren za razredni boj, torej za družbeno neenakost.
Komunizem predlaga, da se proizvodna sredstva predajo delavskemu razredu ali proletariatu, kar bi omogočilo vzpostavitev enakopravnih odnosov med različnimi družbenimi akterji in zagotovilo pravično razdelitev bogastva in proizvedenega blaga. Končna stopnja komunizma bi bila izginotje države.
Značilnosti komunizma
Srp in kladivo, eden od simbolov komunizma.
Med nekatere značilnosti komunizma lahko navedemo naslednje:
- Temelji na teoriji razrednega boja.
- Predlaga odpravo zasebne lastnine v proizvodnih sredstvih.
- Je anti-individualističen
- Je kolektivističen.
- Državo si predstavlja kot edinega zakonitega tolmača ljudi, hkrati pa si prizadeva za nadaljnje izginotje države.
- Spodbuja enopartijski sistem.
- Centralizirajte moč.
- Nagiba k totalitarizmu.
Glej razvoj teh in drugih značilnosti komunizma.
Izvor komunizma
Komunistični nauk se je rodil kot kritika modela industrijskega kapitalizma, ki se je popolnoma uveljavil v prvi polovici 19. stoletja, čeprav se njegovi začetki segajo v 18. stoletje.
Industrializacija je prinesla posledice, kot so opustitev podeželja, selitev v mesta, oblikovanje delavskega razreda oz. proletariata in ločitev meščanstva v Ljubljani malomeščanstvo Y. Gospodstvo.
S tem je prišlo do večje družbene vrzeli med priljubljenimi sektorji (kmetstvom in proletariatom) in zgornjo buržoazijo, ki je koncentrirala proizvodna sredstva, informacijske medije in kapital.
Od objave Manifest komunistične partije leta 1848, popularno znano kot Komunistični manifest, je komunistična doktrina močno vplivala na evropsko družbo. Besedilo sta napisala Karl Marx in Friedrich Engels po naročilu Komunistična liga Londončan.
Kasneje so v knjigi temeljito preučevali vprašanja kapitala in kapitalizma Kapital Karla Marxa, objavljen leta 1867, ki je služil kot osnova za različne interpretacije komunizma.
- Proletariata.
- Meščanstvo.
- Kapitalizem.
Vsaditev komunizma
Komunizem je bil prvič vzpostavljen v Rusiji zaradi tako imenovane ruske revolucije leta 1917. To je bila posledica krize carskega režima, ki se je poslabšala s prihodom prve svetovne vojne. Proces je privedel do ustanovitve Zveze sovjetskih socialističnih republik (ZSSR), ki je razpadla šele leta 1989.
Vpliv marksistične misli, zlasti dela Kapital, je bil odločilen v ruski formulaciji marksizma-leninizma, ki ga je razvil Vladimir Lenin, in stalinizma, ki ga je razvil Joseph Stalin.
Poleg Rusije je bil komunizem vsajen tudi v države, kot je Koreja (1948); Kitajska (1949); Severni Vietnam (1945); Južni Vietnam po ponovni združitvi (1976); Kuba (1959); Laos (1975) in Moldavska republika Pridnestrje (1990).
- Ruska revolucija.
- Stalinizem.
Komunizem v Latinski Ameriki
V Latinski Ameriki obstajajo različne izkušnje komunizma, čeprav ima vsak od njih različne značilnosti. Iz tega razloga identifikacija in razvrstitev takšnih izkušenj ponavadi sproža veliko polemiko.
Po zmagi ruske revolucije leta 1917 je Latinska Amerika ustanovila več komunističnih strank, kot so Argentinska komunistična partija (1918), Urugvaj (1920), Kuba (1925), Mehika (1929) in Venezuela (1931) , med ostalimi.
Nekatere komunistične stranke so se rodile s preoblikovanjem socialističnih strank, kot je to v Čilu. Za to je bilo odločilno vodstvo Salvadorja Allendeja.
Najbolj značilen primer uporabe komunističnega modela v regiji je Kuba, kjer je bil komunizem vzpostavljen po kubanski revoluciji leta 1959, ki sta jo vodila Fidel Castro in Che Guevara.
V regiji se gibanje Ljubljane komunistični navdih V Latinski Ameriki so se pokazali v dveh velikih težnjah: ena, ki stavi na oboroženo revolucijo, in druga, ki predlaga prevzem oblasti z demokratičnimi sredstvi.
Med nekaterimi oboroženi gibi lahko omenimo:
- Sandinistična osvobodilna fronta (FSLN) v Nikaragvi;
- Nacionalno osvobodilno gibanje-Tupamaros (MLN-T) ali Tupamaros v Urugvaju;
- Zapatistična vojska narodne osvoboditve (EZLN) v Mehiki;
- Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (FARC) in Narodnoosvobodilna vojska (ELN) v Kolumbiji;
- Svetleča pot v Peruju.
Med gibanja, ki so na oblast prišla z demokratičnimi sredstvi Izstopajo primeri Čila v času vlade Salvadorja Allendeja (1970-1973) in Venezuele s Chavismo-Madurismo (1999-danes). V slednjem primeru pa je treba navesti, da je bila demokratična pot raziskana šele po neuspehu vojaške vstaje 4. februarja 1992.
Primitivni komunizem
Primitivni komunizem je ime, ki ga je Marx dal primarni fazi zgodovinskih procesov ekonomske in družbene tvorbe. Po Marxu je bilo za to fazo značilno skupno lastništvo proizvodnih orodij, nizka raven produktivne sile in enakomerna porazdelitev rezultata proizvodnje.
Za avtorja je ta vrsta komunizma ustrezala najbolj primitivni obliki proizvodnje, pred časom delitve dela, in bi bila posledica brezobraznega stanja posameznika, ko še vedno ni bilo institucionaliziranih oblik družbe.
Komunizem in socializem
Čeprav obstaja težnja k identifikaciji socializma in komunizma, se obe doktrini močno razlikujeta po svojem cilju in po sredstvih za dosego.
Cilj komunizma je odprava družbenih razredov in vzpostavitev absolutne družbene enakosti, kar bi povzročilo izginotje države. Edino sredstvo za dosego tega je odprava zasebne lastnine v proizvodnih sredstvih.
Socializem predlaga ureditev ravnovesja med različnimi družbenimi razredi, pa tudi ureditev državne oblasti z udeležbo državljanov.
Čeprav socializem priznava marksistično načelo razrednega boja, kolikor mobilizira družbene spremembe, zasebne lastnine ne dvomi.
- Socializem.
- Marksizem.
