Kaj je filologija:
Znano je kot filologija do znanost o jezikih ali določenem jeziku, o njegovi zgodovini in slovnici.
Vendar pa filologija ne obsega samo preučevanja jezika, temveč tudi preučevanje literature nekega ljudstva in s to študijo naj bi poznala kulturo istega ljudstva. V tem smislu je treba preučiti vse spise in ne samo tiste, ki imajo literarno vrednost, in lahko resničnega pisatelja zanimajo.
Glavni cilj filologije je primerjati jezike. Zadolžen je tudi za rekonstrukcijo besedil s preučevanjem različnih rokopisov ter urejanje in interpretacijo besedil klasičnih in sodobnih avtorjev.
Prvi filologi antične Grčije so bili Aleksandrijci, med njimi izstopa Aristofan iz Bizanca. Ti zgodnji filologi so se posvetili preučevanju Homerjevih pesmi in drugih avtorjev.
Filologija kot veda se je rodila v 19. stoletju z nastankom primerjalne slovnice in zgodovinske slovnice, v kateri je bilo prepoznano sorodstvo sanskrtskega jezika z latinskim, grškim in germanskim jezikom.
Ta znanost je svoj vrhunec dosegla konec 18. in v začetku 19. stoletja zaradi romantičnega gibanja, rojenega v Evropi, v katerem je Johann Herder razumel, da je edini način, kako spoznati razmišljanje ljudi, jezik. Od tega trenutka je filološka znanost napredovala, dokler ni v 20. stoletju dosegla avtonomije od drugih znanosti.
Filologija se je glede na področje študija razlikovala kot:
- Angleška filologija, ki preučuje angleški jezik za proučevanje anglosaške kulture prek literature in jezika.
- Biblijska filologija, ki svoje študije osredotoča na Sveto pismo, sveto besedilo.
- Klasična filologija, ki preučuje jezik latinščine in grščine.
- Nemška filologija, ki preučuje nemški jezik, pa tudi njegovo kulturo in literaturo.
- Slovanska filologija, ki preučuje vse, kar zadeva slovanske narode.
Izraz filolog aludira na študenta jezika. Z drugimi besedami, tisti, ki je podkovan v filologiji.
Etimološko, beseda filologija je grškega izvora, sestavljena iz končnice "Philos" kar pomeni "ljubezen" in "Logotipi" ki izraža "znanje". Glede na zgoraj navedeno bi pomenilo "tisti, ki ima ljubezen do besed."
Filologija in jezikoslovje
Filologija in jezikoslovje sta dve znanosti, ki se ukvarjata z jezikom. Zato so včasih zmedeni. V resnici pa jezik obravnavajo drugače, saj je filologija razumljena kot celovitejša znanost, ki preučuje vsa možna stališča človeškega jezika.
Filologija je znanost, ki med drugim omogoča pridobivanje datuma, ko je bilo besedilo ustvarjeno, in pridobivanje informacij o družbi, kjer je besedilo nastalo ali na koga se nanaša.
Lingvistika, znana tudi kot jezikovna veda, glotologija, ki jo nekateri raziskovalci štejejo za sodobno znanost v začetku devetnajstega stoletja, je odgovorna za preučevanje jezika, da bi vzpostavila njegova pravila in notranje odnose.
Filologija se obravnava kot pomožna jezikoslovna znanost, ker daje druge informacije, ki jih jezikoslovje ne more izpeljati preprosto, so pa pomembne za razlago besedil ali zgodovino jezika.
Končno se filologija ukvarja z dogodki, ki so se dogajali skozi zgodovino, zlasti v starih časih. Po drugi strani je jezikoslovje njegova glavna naloga ubeseden jezik, bodisi ustni bodisi pisni.
Klasična filologija
Klasična filologija je veja filologije. Predstavljena je kot znanstvena znanost, katere cilj je preučevati in razlagati klasične jezike, zlasti latinsko in klasično grščino na vseh ravneh.
Klasična filologija svoje študije osredotoča na grško in rimsko civilizacijo, med drugim pa se ukvarja z njihovo zgodovino, jeziki, filozofijo, mitologijo, religijo, umetnostjo.
Filologija in hermenevtika
Filologijo zamenjujejo z drugimi znanostmi, zlasti s hermenevtiko, saj sta obe zadolženi za razlago pomena besedil. Na tem mestu je treba upoštevati, da se hermenevtika bolj osredotoča na filozofsko, zlasti na semiološko.
