Kaj je nevroza:
Kot nevroza a delna motnja funkcionalnih vidikov posameznika, v glavnem povezana s čustvenimi ali psihološkimi konflikti. Za razliko od psihoze je ne spremljajo vidne organske spremembe.
Izraz nevroza Uvedel jo je škotski zdravnik Willian Cullen leta 1769. Beseda kot taka izhaja iz latinskega νεῦρον (neûron), kar pomeni "živec", in -σις (-sis), predpona, ki se v medicini uporablja za označevanje "bolezni" ".
V psihologiji je bil izraz nevroza uporabljen v zvezi z a živčna bolezen, za katero so značilne težave s prilagajanjem, ki jih posameznik predstavlja v različnih situacijah.
Tako so duševne motnje, za katere je značilna prisotnost visoke stopnje tesnobe in tesnobe, z različnimi nepsihotičnimi manifestacijami, dobile ime nevroze.
Pri teh motnjah sta bila izkrivljena tako racionalno razmišljanje kot posameznikovo delovanje, vendar brez dokazov o organskih poškodbah.
Posameznik je torej ohranil sposobnost dela, študija in čustvenega vpletanja v resničnost.
Tako se je nevroza med drugim nanašala na vrsto duševnih motenj, kot so anksiozna nevroza, obsesivno-kompulzivna nevroza, fobična nevroza, histerična nevroza, hipohondrijska nevroza, depresivna nevroza.
Trenutno pa Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Ameriško psihiatrično društvo raje se odločite za bolj splošen izraz motnje, namesto nevroza.
Nevroza po Sigmundu Freudu
Za Sigmunda Freuda se nevroza pri posameznikih kaže v obliki ogromne tesnobe. Posameznik trpi in čuti strah za svojo sedanjost in prihodnost, razvije fobije in manije. Vse to spremlja stalna tesnoba.
Simptomi nevroze
Splošni simptomi nevroze vključujejo naslednje:
Depresija: posameznik predstavi melanholično, žalostno razpoloženje; pesimistične misli trpljenja in smrti so mu v izobilju.
Ciklotimija: lahko ga razumemo kot bipolarno motnjo, pri kateri ima posameznik visoko stopnjo energije, aktivnosti, nemira, razdražljivosti. Lahko je izdelek odvisnosti od drog, zlasti kokaina, in uspavalnih tablet.
Fobije: močan strah pred situacijami ali predmeti, ki povzročajo stisko
Obsedenost: posameznik ima nehotene, nesmiselne in ponavljajoče se misli. Poleg tega predstavlja obsesivne, perfekcionistične misli in dvomi o lastnih dejanjih.
Izkrivljanje v racionalnem razmišljanju: Pojavi se pri tistih ljudeh, ki trpijo za nizko samopodobo in so zelo zahtevni do sebe.
Celotip: zanjo je značilno kompulzivno ljubosumje. Posameznik išče iracionalna dejanja, ki omogočajo dokazovanje, da je zaveden.
Somatoformne motnje: posameznik trdi, da med drugim trpi zaradi fizičnih simptomov, kot so bolečina, vnetje, šibkost, poškodbe, čeprav zdravnik tega ne more potrditi.
Disociativne motnje: so vsa tista patološka stanja, ki lahko vodijo do okvar spomina, zavesti, identitete ali zaznavanja.
Osebnostne motnje: osebnostne anomalije na afektivni, motivacijski ali socialni ravni.
Prilagodljive motnje: težave v običajnem življenju osebe, da bi se lahko prilagodila svojemu življenjskemu slogu ali okolju.
Vrste nevroze
Obsesivna nevroza
Obsesivna nevroza, znana tudi kot obsesivno-kompulzivna motnja (OCD), je anksiozna motnja.
Zanj so značilne ponavljajoče se in vztrajne misli, ki posameznika vodijo do nemira, bojazni, strahu ali skrbi.
Histerična nevroza
Histerična nevroza je stanje, ki vključuje izgubo ene ali več telesnih funkcij: slepota, paraliza, nezmožnost govora, pa tudi drugi (nevrološki) simptomi živčnega sistema, ki jih ni mogoče razložiti z zdravniško oceno. Vzrok za to je lahko psihološki konflikt.
Depresivna nevroza
Depresivna nevroza je razumljena kot stanje duha, v katerem posameznik izgubi zanimanje ali zadovoljstvo pri vseh ali skoraj vseh dejavnostih, ki jih izvaja v svojem vsakdanjem življenju.
Posameznik, ki trpi zaradi njega, čuti globoko, dolgotrajno in pretirano žalost, ki jo povzročajo neke zunanje okoliščine.
Mučna nevroza
Za anksiozno nevrozo je značilna prisotnost stalnega strahu, katerega motiv ni znan.
Ta vrsta nevroze se kaže zmerno, lahko pa povzroči stanja globoke tesnobe, za katere je značilna velika napetost.
Anksiozna nevroza
Za anksiozno nevrozo je značilen občutek frustracije in strahu ter včasih obupa.
Kaže se, ko ima posameznik težave s prilagajanjem različnim preizkusom ali situacijam, ki jih predstavlja življenje.
Fobična nevroza
Za fobično nevrozo, ki jo Freud imenuje tudi anksiozna histerija, je pri posamezniku značilen pojav iracionalnega strahu pred nekaterimi ljudmi, predmeti, situacijami ali dejanji.
Zdravljenje nevroze
Zdravljenje nevroze je treba izvajati pod nadzorom zdravnikov, psihologov in drugih strokovnjakov s tega področja.
Vsaka nevroza ima lahko svoje zdravljenje, ki je lahko psihoterapija, skupinska terapija, družinska ali individualna.
Nevroza in psihoza
Nevroza in psihoza sta različni psihološki motnji. Psihoza je na primer duševna motnja organskega ali čustvenega izvora, pri kateri lahko bistveno vpliva na sposobnost razmišljanja, komuniciranja, interpretacije resničnosti ali primernega vedenja in bistveno ovira normalno življenje posameznika.
Nevroza pa predvideva, da ima posameznik težave pri reševanju določenih situacij, stvari ali idej. Za razliko od psihoze nevroza nima organskega izvora.
