Filozofski tokovi so različne skupine filozofov ki so združeni in opredeljeni glede na skupne značilnosti in skupna mnenja o filozofiji.
Filozofski tokovi so se oblikovali z namenom, da delijo in razpravljajo o različnih logičnih sklepih in metodah o abstraktnih pojmih, povezanih s človeštvom in kontekstom, ki nas obkroža.
Iz tega razloga se vsak od obstoječih filozofskih tokov odziva na čas, zgodovinsko dejstvo ali izhaja iz potrebe po izražanju nasprotovanja ali nasprotovanja določeni logiki.
11 najpomembnejših filozofskih tokov
1. Idealizem
Idealizem je tok, za katerega je značilno, da svet razlagamo kot nekaj dvojnega, na ta način do idej prihajamo skozi znanje in občutljivost. Idealizem trdi, da je resničnost subjektivna, torej temelji na obliki ali ideji. Idealizem nasprotuje realizmu.
Iz te struje so se pojavile druge posledice, kot so objektivni idealizem, subjektivni idealizem in transcendentalni idealizem.
Platon velja za očeta idealizma, sledili so mu Descarte, Hegel, Fichte, Kant.
2. Realizem
Realizem je filozofski tok, katerega stališče je prepoznati, da se resničnost dojema z izkušnjami, da bi se razumela sama po sebi. Njegova glavna predstavnika sta bila Aristotel in sveti Tomaž Akvinski.
To pomeni, da je resnica resničnost, kakršna je, zato je sestavljena iz univerzalnih oblik, ki jih prepoznajo vsi posamezniki. Predmeti obstajajo neodvisno od bivanja.
Ta filozofski tok nasprotuje idealizmu.
3. Skepticizem
Skepticizem je filozofski tok, ki brani, da je pomembno sreča duha, notranji mir. Zato izpostavlja, da se ne bi smeli pretvarjati, da dosežemo absolutno znanje, saj niti razum niti čutila niso zanesljivi.
Se pravi, posameznik se ne bi smel držati nobenega mnenja, zlasti ker se sčasoma spreminja.
Ustanovitelj skepticizma je bil Pir iz Elizeja skupaj s svojimi privrženci približno v 3. stoletju pr.
4. Dogmatizem
Dogmatizem je tok, ki predpostavlja možnost in resničnost stika med subjektom in objektom. V tem toku je znanje sposobnost posameznika, da razlaga resničnost.
Njegov glavni eksponent je bil Tales iz Mileta.
5. Racionalizem
Racionalizem je filozofski tok, ki kot vir znanja izpostavlja razum, medtem ko nasprotuje empirizmu. To pomeni, da imajo posamezniki znanje in ideje pred izkušnjami in neodvisno od njih.
René Descartes je bil glavni predstavnik racionalizma v sedemnajstem stoletju. Vendar je v starodavni Grčiji to že omenil Platon, kasneje pa tudi sveti Avguštin, Leibniz, Hegel.
6. Empirizem
Empirizem je filozofski tok, ki nasprotuje racionalizmu. Temelji na dejstvu, da znanje in oblikovanje idej temelji, utemeljuje in podpira senzorična izkušnja. To pomeni, da so izkušnje osnova vsega znanja.
Empirizem se pojavlja v moderni dobi, med sedemnajstim in osemnajstim stoletjem, njegova glavna predstavnika pa sta bila John Locke in David Hume.
7. Kritika
Znan je kot kritika teorije znanja, ki jo je predlagal Emmanuel Kant, ki vključuje raziskovanje, kje so meje znanja. Kantov predlog temelji na dejstvu, da pri ustvarjanju znanja prinese znanje ali elemente, ki so pred rezultatom preiskave.
Gre za teorijo, ki predlaga preučevanje prejšnjih oblik znanja, ki so omogočile novo znanje. To pomeni, da išče odgovor na način, kako doseči končno znanje.
8. Pozitivizem
Pozitivizem je filozofska struja, ki sta jo predlagala mislec Augusto Comte in John Stuart Mill v začetku 19. stoletja. Pozitivizem temelji na ideji, da se osredotočimo na objektivno znanost in zakone raziskovanja.
Za pozitiviste verodostojno znanje pridobivajo z znanstvenim znanjem, ki pa izhaja iz teorij znanstvene metode, na katerih je treba analizirati filozofske in znanstvene dejavnosti, začenši z resničnimi dejstvi.
9. Pragmatizem
Pragmatizem je filozofsko gibanje, ki je nastalo in se razvilo med ZDA in Anglijo. Njegova glavna predstavnika sta bila William James in John Dewey.
Sestavljen je iz zmanjšanja resničnega na koristno, torej resnica je v skladnosti misli s praktičnimi cilji za posameznika. Resnica mora biti koristna, zato je vse znanje praktično, če izpolnjuje neko funkcijo.
10. marksizem
Marksizem je sklop teorij, idej in konceptov, ki imajo ideološko, politično in ekonomsko ozadje, ki izhaja iz predlogov in doktrin, ki sta jih oblikovala Karl Marx in Friedrich Engels.
Zato gre za filozofsko strujo, ki je bila uporabljena na podlagi ideologij, kot sta komunizem in socializem.
11. Eksistencializem
Eksistencializem se nanaša na obstoj kot na nekaj, kar je primerljivo z resničnostjo. Je ena najpomembnejših filozofskih tokov 20. stoletja, njeni predstavniki so bili med drugim Jean-Paul Sartre, Albert Camus.
Za eksistencialiste je obstoj življenja pred njegovim bistvom. Ta tok išče metafizični pomen človeškega bitja.
