Znanje se nanaša na skupek izkušenj, občutkov in razmišljanj, ki vodijo k sklepanju in učenju.
Z znanjem lahko posamezniki po različnih interpretacijah in analizah vsega, kar doživljamo in čutimo, prepoznajo kontekst, v katerem se znajdemo in razvijamo. Platon je bil eden prvih filozofov in mislecev, ki je menil, da je znanje resnično res.
Kasneje so se pojavili tudi drugi misleci, ki so še naprej raziskovali znanje, njegov izvor in veljavnost, med njimi Immanuel Kant, ki je poudarjal pomen preučevanja epistemologije.
Tudi znanje vodi v kognitivni proces, ki se razvije, ko dobimo več informacij, pred izkušnjo ali ne.
Empirično znanje
Empirično znanje je tisto, ki se pridobi z opazovanjem ter osebnimi in dokazljivimi izkušnjami, ne da bi bilo treba uporabiti kakršno koli raziskovalno ali študijsko metodo.
Vendar čisto empirično znanje ne obstaja, to pa zato, ker so vsi ljudje del družbe, skupnosti in družine.
To pomeni, da smo del okolja, polnega prepričanj, misli, teorij, stereotipov ali vrednostnih sodb, ki vplivajo na naše dojemanje in razlago novega znanja.
Primer empiričnega znanja je lahko prepoznavanje okusov hrane.
Glej tudi: Empirično znanje
Znanstveno znanje
To je vrsta znanja, za katero je značilno, da informacije o dokazljivih pojavih predstavijo na logičen in organiziran način. Zato se za preverjanje analize in veljavnosti informacij opira na teorije, zakone in temelje.
V tem smislu se lahko oblikujejo sklepi ali hipoteze, ki spodbujajo nove raziskave, kritične analize in tehnološki razvoj. Omogoča tudi ustvarjanje novih modelov ali teorij. Kot primer lahko omenimo ustvarjanje obnovljivih virov energije.
Intuitiven vpogled
To je vrsta znanja, ki se pridobi v postopku sklepanja, po katerem se zazna ideja ali dejstvo, ne da bi bilo treba predhodno znanje ali preveriti njegovo resničnost.
Intuicija nam omogoča, da takoj zaznamo informacije zaradi razmerja informacij, združevanja idej ali občutkov, ki jih izvaja vsak posameznik.
Na primer, slutimo lahko, da lahko dežuje, če na nebu vidimo veliko kopičenje devetk, ki ga spremlja veliko vetra.
Filozofsko znanje
To je vrsta znanja, ki se začne od razmisleka, opazovanja in dialoga o resničnosti, kontekstu, v katerem smo, izkušnjah, ki jih živimo, naravnih, kulturnih, družbenih in političnih pojavih, med drugim.
Prav tako je znanje mogoče pridobiti iz misli, poleg vprašanj, o katerih bi bilo treba razmišljati ali analizirati.
V filozofskem znanju ni treba dosegati izkušenj, saj je njegova glavna naloga razložiti vse, kar nas obdaja, zato temelji na ustvarjanju metod in tehnik, ki omogočajo analizo in razlago različnih človeških situacij in praks.
To je tudi vrsta znanja, ki ga je mogoče nenehno popravljati in izboljševati. Na primer študij etike ali morale.
Matematično znanje
Matematično znanje je povezano z razmerjem med števili in natančnimi prikazi resničnosti. Zanj je značilno, da predstavlja vrsto abstraktnega in logičnega oblikovanja, vzpostavlja matematične formule in se nanaša na znanstveno znanje.
Kot primer lahko navedemo pozitivne in negativne številke v upravi.
Logično znanje
Znanje temelji na skladnem stiskanju sorodnih idej in vodi do zaključka. Zanj je značilno, da so deduktivni, uporabljajo logično in primerjalno mišljenje ter vodijo do možnih rešitev.
Na primer, vsak četrtek imam ure klavirja, danes je četrtek, zato imam ure klavirja.
Versko znanje
Gre za vrsto znanja, ki temelji na dogmi, veri ali prepričanjih ljudi, katerih podatki veljajo za resnične in so sprejeti brez kakršnega koli vprašanja, ne glede na to, da njegove resničnosti ali laži ni mogoče dokazati.
Zanj je značilno, da gre za vrsto znanja, ki se prenaša iz ene generacije v drugo, vpliva na druge vrste znanja, je med drugim sestavljeno iz ritualov in vrste predpisov, stabilnih vrednot in osebnega vedenja.
Na primer verovanje v obrede, ki lahko naredijo čudeže ali rešijo različne težave.
Neposredno znanje
To je vrsta znanja, ki se pridobi po neposrednih izkušnjah s predmetom ali situacijo. Pridobijo ga s čutili, zato je predmet osebne interpretacije.
Ne smemo ga zamenjati z intuitivnim znanjem, ki izhaja iz prejšnjih izkušenj. Na primer, ko prvič vidimo sneg.
Posredno znanje
Znanje je pridobljeno iz drugih informacij, ki jih imamo, zato ni treba biti pred objektom, na katerega se sklicuje.
Na primer, ko učenec ve, za kaj gre v krvnem obtoku, zahvaljujoč temu, da je o tem prebral v svoji šolski knjigi.
