- Zasebna lastnina, prosti trg in prosta trgovina
- Politika "spuščanja" (politika nevmešavanja)
- Kritika državnega intervencionizma
- Premislek o vlogi države
- Prosti trg
- Privatizacija državnih podjetij
- Posameznik kot sila proizvodnje
- Tržna etika
- Prosti pretok blaga, kapitala in ljudi
- Prednost svetovnega trga pred domačim
- Gospodarska rast kot temeljni cilj
- Nezanimanje za socialno enakost
- Relativizacija vrednosti demokracije
Neoliberalizem je teorija o politično-ekonomskih praksah, ki so se pojavile v drugi polovici 20. stoletja in temelji na liberalizmu 19. stoletja. Da bi razumeli, kaj je in v čem se razlikuje od liberalizma, je treba v nadaljevanju pregledati njegove najpomembnejše značilnosti.
Zasebna lastnina, prosti trg in prosta trgovina
Neoliberalizem ohranja temelje liberalizma, ki so povzeti v zasebni lastnini, prostem trgu in prosti trgovini. Kje bi bila razlika? Za nekatere strokovnjake bi bila razlika v tem, da neoliberalizem absoltizira gospodarsko rast tako, da jo spremeni v cilj sam po sebi, kar pušča ob strani reformni moralni diskurz klasičnega liberalizma.
Politika "spuščanja" (politika nevmešavanja)
Politika nevmešavanja Gre za francoski izraz, ki pomeni "popuščanje", uporabili pa so ga liberalci, ki so se bali, da bo država v gospodarskih zadevah delovala kot represivna enota. Neoliberalizem predlaga, da država ne bi smela niti intervenirati, ampak naj spodbuja razvoj zasebnega poslovnega sektorja.
Kritika državnega intervencionizma
Po besedah Davida Harveyja v svoji knjigi Kratka zgodovina neoliberalizma, neoliberalna teorija pravi, da država ni sposobna napovedati vedenja gospodarstva in preprečiti, da bi »močne interesne skupine izkrivljale in pogojevale te državne posege« (Harvey, 2005). Z drugimi besedami, neoliberalizem je upravičen z utemeljitvijo, da je intervencionizem naklonjen korupciji. Neoliberalizem opozarja tudi na paradoks, da država ni podvržena nobeni vrsti družbenega nadzora.
Morda vam bo všeč tudi:
- Liberalizem.
- Neoliberalizem.
Premislek o vlogi države
Edina vloga države v gospodarstvu naj bi bila po mnenju neoliberalizma ustvarjanje pravnega okvira, ki daje prednost trgu. To pomeni, da državi ne nasprotuje, temveč jo želi omejiti na namen rasti zasebnega podjetja, ki temelji na spodbujanju in arbitraži konkurence. Zato neoliberalizem dopušča, da država nadzoruje monopol, avli in sindikatov delavcev.
Prosti trg
Neoliberalizem meni, da je prosti trg edini, ki lahko zagotovi najustreznejšo dodelitev virov na podlagi gospodarske rasti. S tega vidika je edini način, da se trg sam regulira, s svobodno konkurenco.
Privatizacija državnih podjetij
Privatizacija državnih podjetij je še eden od temeljev neoliberalizma, ne samo v proizvodnem sektorju, ampak tudi med storitvami javnega interesa, kot so voda, elektrika, izobraževanje, zdravstvo in promet.
Posameznik kot sila proizvodnje
Neoliberalizem posameznike vidi kot proizvodno silo ekonomskega reda, ki ga sooča z liberalizmom, ki je skrbel za popoln razvoj zmogljivosti subjektov in ne le za abstraktne ekonomske potenciale.
Tržna etika
Neoliberalizem je oborožen s tržno etiko, torej s pojmovanjem trga kot absolutnega, kot regulativnega načela reda in družbenega vedenja, ki so mu bili podvrženi vsi vidiki življenja in h kateremu bi morali biti vsi usmerjeni, iz materialnega vidike namišljenih (kulture, posameznikovi interesi, sistemi prepričanj, spolnost itd.).
Prosti pretok blaga, kapitala in ljudi
Neoliberalizem predlaga prost pretok blaga, kapitala in ljudi, kar na nek način izpodbija meje in nadzor nacionalne države v gospodarskih zadevah. Neoliberalizem je na ta način zasnovan z globalizacijo. V tem scenariju postajajo meje in obseg odgovornosti ter mehanizmi razdeljevanja premoženja porozni.
Morda vas bo zanimalo: globalizacija.
Prednost svetovnega trga pred domačim
Ker temelji na prosti trgovini, daje neoliberalizem prednost mednarodnemu trgu pred domačim. To med drugim pomeni, da daje prednost tujim naložbam pred nacionalnimi, ki po eni strani ustvarjajo pretok kapitala, po drugi pa povzročajo pomembna neravnovesja v porazdelitvi moči.
Gospodarska rast kot temeljni cilj
Neoliberalizem ima za temeljni cilj gospodarsko rast interes, ki prevladuje na katerem koli drugem področju družbenega razvoja. To postane referenčno središče in usmeritev ekonomskih politik.
Nezanimanje za socialno enakost
Za razliko od klasičnega liberalizma neoliberalizem ne zaupa iskanju družbene enakosti, saj meni, da so socialne razlike tiste, zaradi katerih je gospodarstvo bolj dinamično.
Relativizacija vrednosti demokracije
Neoliberalizem demokracijo razume kot zgodovinsko okoliščino, vendar je ne razume kot neločljiv projekt ekonomske svobode. V tem smislu razume, da svoboda, na katero se sklicuje, presega politični imaginarij demokracije. Z drugimi besedami, neoliberalizem bi lahko obstajal brez demokracije.