Kaj je Soliloquy:
Kot samogovor se imenuje a notranja refleksija, s pomočjo katere nekdo glasno in zasebno izrazi svoje misli, občutke in čustva. Beseda kot taka prihaja iz latinščine solilokvij.
Monolog je predvsem a vir dramskih del, za katerega je značilno, da ima močan subjektivni naboj in nam omogoča dostop do najbolj notranjih misli lika, da ga bolje spoznamo.
Monolog je torej parlament, zaradi katerega je lik izoliran od drugih, v katerem govori sam s seboj, kot nekakšen dialog s samim seboj. V tem smislu gre za koncept, povezan z monologom.
Znamenit primer monologa je tisti, ki drži Hamlet v istoimenskem delu William Shakespeare. V njej osrednji lik vzame lobanjo in se vpraša: "Biti ali ne biti, to je vprašanje."
Po drugi strani pa ima beseda samogovor lahko tudi a negativni naboj kadar se nanaša na govor osebe, ki drugim ne dovoli, da posredujejo. Na primer: "Sestanek oddelka je bil pravzaprav šefov monolog."
Soliloquy se lahko v psihiatriji sklicuje tudi na razmišljanja, ki jih shizofreni psihotiki naredijo na glas in sami, v dialogu s seboj.
Samogovor in notranji monolog
Monolog se od notranjega monologa razlikuje po tem, medtem ko se samogovor gre za glasno izgovarjanje misli, občutkov ali čustev nekega lika pred občinstvom ali občinstvom, notranji monolog predpostavlja notranji tok zavesti, saj vse izraženo ostane na področju uma. Monolog je torej bistveni vir gledališča, notranji monolog pa je bolj značilen za pripovedne zvrsti, kot sta roman ali kratka zgodba.
