Kaj so poplave?
Poplave so delne ali popolne vodne obremenitve, ki se pojavljajo na površini, ki je običajno suha in bi lahko povzročila materialno in / ali človeško škodo.
Poplave so dogodki, ki jih povzročajo naravni pojavi, kot so dež, orkani ali taljenje snega; ali proizvedene s človeško dejavnostjo.
Vrste poplav
Glede na različne uradne agencije za preprečevanje nesreč obstajajo različne klasifikacije poplav. To je zbir vseh kategorij:
Hudourniške poplave (hudourniške poplave)
To so dogodki, pri katerih se voda v zelo kratkem času nabere in nasiči tla. Na splošno gre za poplave, ki jih povzročijo nenadne padavine, vendar močnega učinka. Se pravi, deževje, ki nastane nenadoma in traja tudi dolgo.
Hitre poplave veljajo za eno najnevarnejših kategorij, saj po svoji naravi prizadete naloge preprečevanja in izselitve otežujejo.
Ena najbolj izstopajočih značilnosti hudourniške poplave je, da se običajno ustvarjajo na kopnem s strmimi pobočji. To olajša hiter spust vode in poplavljanje zemlje s strukturno in človeško škodo, ki jo to pomeni.
Počasne poplave
Nastanejo ob stalnem deževju, ki je lahko intenzivno ali zmerno, kar povzroči postopno zasičenost zemlje. V teh primerih lahko padavine trajajo vsaj dva do štiri dni.
Obstojne padavine lahko povzročijo materialno škodo na slabih strukturah, pa tudi na posevkih in pridelkih. Vendar je v tem primeru mogoče aktivirati protokole za preprečevanje in zadrževanje škode, ker je časovni okvir daljši.
Rečne poplave
Prelivanje rek je eden najpogostejših vzrokov za ponavljajoče se poplave v regijah tretjega sveta.
So poplave, ki jih povzroča izlivanje rek, bodisi zaradi težav s kakovostjo zemljišč na njihovih bregovih bodisi zaradi znatnega povečanja pretoka.
To povečanje vodostaja lahko povzročijo močni ali dolgotrajni deževi ali taljenje snega na območjih blizu reke.
Nevihtne poplave
Satelitski pogled na regijo Ayatthaya pred in po monsunskih poplavah na Tajskem leta 2001.
To je vsaka nasičenost zemlje, ki jo povzroči dež. V nekaterih državah so poplave pluvialnega izvora stalnica v določenih obdobjih leta, tako kot v Indiji, katere deževje zaradi monsunskih vetrov poleti povzroči velike poplave.
Obalne poplave
Če preplavljanje ovir poteka po nagnjenem terenu, lahko pride do poplave. bliskovita poplava ali bliskovita poplava.
To so dogodki, ki so posledica vzpona morja, ki na koncu vstopi na celino, bodisi zaradi močnega deževja, plimovanja, cunamijev, neviht ali tajfunov. V tem smislu lahko obalne poplave nastopijo na enega od treh načinov:
- Neposredno: voda naravnost vdre v tla brez naravnih ali umetnih ovir.
- Preboj ovire: voda razbije naravno ali umetno pregrado zaradi močnih valov.
- Presežek pregrade: velikost nabrekanja ali plime preseže naravne ali umetne ovire in poplavi zemljo.
Mestne poplave
Kopičenje odpadkov je eden od vzrokov poplav v urbanih območjih.
So vrsta poplave, ki prizadene urbanizirana mesta in skupnosti. Lahko so naravnega izvora (padavine ali razlivanje rek) ali umetne (okvare pri hidravličnih delih, okvare nasipov itd.).
Gostota prebivalstva, erozija tal in povečana proizvodnja smeti so le nekateri dejavniki, ki povzročajo poplave v mestih.
Morda vas bo zanimalo branje: Naravne nesreče.
Vzroki poplav
Poplave imajo lahko več vzrokov. To so dogodki ali dejavnosti, ki lahko povzročijo poplave:
Naravni vzroki
So povezani z naravnimi dogodki, ki se zgodijo brez človekovega posredovanja, kot so:
- Deževje: ustvarijo nasičenost vode v zemlji, ki zaradi nezadostnega odvajanja povzroči poplave.
- Odtajanje: kondenzacija ledu povzroči, da voda doseže reke in poveča njihov kanal, kar povzroči njihovo prelivanje.
- Nevihte, orkani, tajfuni ali cunamiji: ustvarjajo valove velike razsežnosti, ki lahko porušijo naravne ali umetne ovire, olajšajo vstop vode na kopno z veliko hitrostjo in poplavijo vse na poti.
Nenaravni vzroki
So dejavniki, povezani s človekovimi dejavnostmi, ki imajo neposreden vpliv na vodna telesa ali na zmanjšanje kakovosti zemljišč. Nekatere od teh dejavnosti so:
- Hidravlične okvare: prelomi jezov ali nasipov, ki v zelo kratkem času izpustijo velike količine vode, nasičijo zemljo ali bližnja vodna telesa in povzročijo poplave.
- Kontaminacija vode: Trdni odpadki in odplake lahko ovirajo kanale vodnih teles, kar povzroči njihovo povišanje in posledično prelivanje.
- Erozija tal: urbana dela, pretirana obdelava ali onesnaženje zmanjšujejo kakovost zemljišč in povečujejo njegovo prepustnost, zaradi česar je hitreje nasičena.
Posledice poplav
Poplave vplivajo na več ravni in na koncu ne vplivajo samo na okolje, temveč tudi na lokalno in nacionalno gospodarstvo.
Posledice za okolje
Poplave lahko povzročijo rahle, zmerne ali hude spremembe v prizadeti topografiji. Te spremembe na terenu so lahko del naravne dinamike (na primer monsunski dež) ali človekove dejavnosti in lahko vplivajo na lokalne ekosisteme.
Če poplavo odnese pridelek, se spremeni tudi ekosistem, katerega del je bil. Opraševalci (na primer čebele) in živali, ki so imele koristi od pridelkov, da bi se prehranili, se lahko preselijo na druga območja in negativno spremenijo to novo mesto.
Gospodarske posledice
Poplave lahko povzročijo znatno strukturno škodo, ki prizadene domove, poslovne prostore in pridelke. Vse to negativno vpliva na lokalno gospodarstvo, ki posledično poslabša življenjske razmere prizadetih.
Leta 2017 je monsunski dež prelil čajne pridelke v Darjeelingu v Indiji. Izguba letine je vplivala na indijsko gospodarstvo in povečala vrednost indijskega čaja po vsem svetu ter škodovala končnim potrošnikom.
Socialne posledice
V najresnejših primerih lahko poplave povzročijo človeške izgube ali resne poškodbe. Poleg tega lahko te vrste dogodkov povzročijo prisilno preseljevanje prebivalstva kot način reševanja izgube stanovanja ali vira dela.
Mogoče je tudi, da oblasti odredijo prekinitev izobraževalnih, delovnih ali rekreacijskih dejavnosti, kar neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi.
Posledice za zdravje
Poplave lahko povzročijo žarišča bolezni, kot so denga, nalezljive, dermatološke bolezni, prebavne motnje itd.
Na najbolj prikrajšanih območjih tovrstne razmere poslabšujejo že tako negotove razmere v lokalnih zdravstvenih sistemih, ker se jim zruši zmogljivost oskrbe.
Primeri poplav v Latinski Ameriki
V Latinski Ameriki je več primerov, ki ponazarjajo obseg, ki ga lahko doseže poplava, zlasti kadar niso sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje ali zadrževanje.
To je le nekaj najpomembnejših dogodkov v novejši zgodovini:
Tragika Vargas, 1999 (Venezuela)
V mesecu decembru je močno in dolgotrajno deževje, ki se je zgodilo po vsej državi, povzročilo zemeljski plaz brez primere v državi Vargas. Zaradi teh razmer je bilo poleg nepopravljive strukturne škode več kot 300 tisoč žrtev, na tisoče smrtnih žrtev, ranjenih in pogrešanih.
Poplav Santa Fe, 2003 (Argentina)
Vztrajen in močan dež, ki se je konec maja pojavil v mestu Santa Fe in bližnjih mestih, je povzročil poplavo reke Salado. Voda je uspela prodreti skozi obrambo (ki še ni bila dokončana) in vstopila v mesto ter povzročila človeške in materialne izgube.
Tabasco Flood, 2007 (Mehika)
Niz neprekinjenih padavin je pospešil naraščanje rek Usumacinta in Grijalva, poplavilo je 80% zvezne države Tabasco.
Vode so presegle nasipe in pregrade, ki so s seboj prinesle propad pitne vode, elektriko in zdravstvene storitve, pa tudi človeške izgube in žrtve.
Tragedija Mariane, 2015 (Brazilija)
V mesecu novembru je jez, zgrajen za zadrževanje strupenih odpadkov v mestu Mariana v zvezni državi Minas Gerais, puščal. Nekaj ur kasneje je jez popustil in izločil onesnaženo blato, ki je doseglo reko Doce, ki je oskrbovala pitno vodo z vso državo.
Ta položaj ni povzročil le razlivanja reke in poplav bližnjih mest. Prav tako je povzročil nepopravljivo škodo na sistemu pitne vode, saj je zdaj neprimeren za uživanje.
Morda vas bo zanimalo tudi branje: 9 vrst naravnih nesreč.
