Pomen psihologije (kaj je, koncept in opredelitev)

Kaj je psihologija:

Psihologija je disciplina, katere namen je analizirati duševne in vedenjske procese človeških bitij in njihove interakcije s fizičnim in socialnim okoljem.

Beseda "psihologija" prihaja iz grščine psiho ali psiho, kar pomeni "duša", "psiha" ali "duševna aktivnost" in vložiti, kar pomeni "študija" ali "razprava". Zato psihologija pomeni študij ali razpravo o psihi.

Po mnenju avstrijskega psihologa H. Rohracherja je psihologija veda, ki preučuje ali preiskuje procese in zavestna stanja ter njihov izvor in učinke.

Znotraj psihologije sta možna in upravičena vsaj dva pristopa: pristop k naravoslovju, ki išče vzročno razlago, in filozofski vedi, ki išče razlago pomena in pomena.

Veliko raziskav v psihologiji poteka z metodo sistematičnega opazovanja. V nekaterih primerih je opazovanje lahko občasno.

Nastanek in razvoj psihologije

Stari filozofi, kot so Sokrat, Platon in Aristotel, so bili predhodniki psihologije, saj so razmišljali o človeški duši in njenem načinu odnosa do sveta.

Enako so storili kasnejši avtorji, kot so sveti Tomaž Akvinski v srednjem veku, Descartes v renesansi, Christian Wolf in Immanuel Kant, če naštejemo le nekatere.

Naturalistično usmerjena psihologija je svoj razcvet doživela v 19. stoletju. Povezan je bil s senzorično fiziologijo J. Müllerja in H. Helmholtza ter izumom psihofizičnih metod merjenja EH Weber in G. Th. Fechner.

Eksperimentalna psihologija se je pojavila v Nemčiji leta 1879 z Wundtom, ki je ustanovil prvi laboratorij za eksperimentalno psihologijo. Od tam je prišlo do ločitve med filozofijo in psihologijo.

Psihologija se je kmalu razširila s preiskovanjem misli, volje, pogojenih refleksov (Pavlov), uvedbo faktorske analize (Ch. Spearman) in na koncu z merjenjem inteligence (A. Binet).

  • Psiha
  • Duša

Glavni tokovi psihologije

Danes znani psihološki tokovi izvirajo iz naslednjih glavnih vrstic:

  • Gestalt: temelji na psihologiji oblike, ki jo je leta 1890 ustvaril Christian Von Ehrenfels.
  • Psihoanaliza: se nanaša na analitično psihologijo, ki jo je razvil avstrijski zdravnik in nevrolog Sigmund Freud (1856-1939).
  • Biheviorizem: tok posvečen analizi človeškega vedenja na podlagi Pavlovih prispevkov.
  • Kognitivna psihologija ali kognitivizem: tok, namenjen proučevanju kognicije ali postopkov pridobivanja znanja. Vozila sta ga Jerome Bruner in George Miller.

Poleg teh tokov obstaja še veliko vej psihologije. Med njimi lahko omenimo: humanizem, funkcionalizem, sistemsko psihologijo, psihobiologijo, fiziološko psihologijo, funkcionalizem, asociacionalizem in strukturalizem.

Znotraj osnovne psihologije obstaja evolucijska psihologija, psihologija učenja, psihologija umetnosti, psihopatologija in psihologija osebnosti.

Znotraj uporabne psihologije obstajajo klinična psihologija, otroška psihologija, vzgojna psihologija, socialna psihologija, poklicna psihologija (psihologija dela in organizacije), zdravstvena psihologija, nujna psihologija, psihološka skupnost in forenzična psihologija.

  • Gestalt
  • Psihoanaliza
  • Biheviorizem

Klinična psihologija

Klinična psihologija je področje, ki preučuje in analizira duševne in vedenjske procese pacienta, da bi mu omililo bolečino in izboljšalo človeško stanje, da se lahko vključi v družbo.

Socialna psihologija

Cilj študija socialne psihologije je socialno vedenje ljudi v kolektivnem kontekstu. Analizirajte pojave, kot so druženje ali srečanja, soodvisnost in socialna interakcija.

Psihologija dela

Psihologija dela, imenovana tudi delovna, poklicna ali organizacijska psihologija, preučuje človekovo vedenje delavcev v organizacijah in ustanovah. Posega tudi v delovne procese in upravljanje človeških virov.

Otroška psihologija

Otroška psihologija je področje razvojne psihologije, ki se ukvarja z raziskovanjem in proučevanjem psihičnih manifestacij v otroštvu skozi mladostništvo. Poleg snemanja vsake evolucijske faze se preučujejo zlasti različne funkcije, kot so evolucija govora, spomina, vrednote itd.

Barvna psihologija

Barvna psihologija analizira učinek, ki ga imajo barve na človekovo dojemanje in vedenje. Uporablja se na področjih oblikovanja in trženja z namenom pošiljanja sporočil in izzivanja posebnih vedenj pri ljudeh. Po tej teoriji so nekatera čustva, ki jih prenašajo barve, naslednja:

  • Rumena: optimizem
  • Naranjo: prijaznost in sočutje
  • Rdeča: navdušenje, pozornost
  • Vijolična: ustvarjalnost in skrivnostnost
  • Modra: samozavest in moč
  • Zelena: mir, organsko
  • Siva: ravnotežje in umirjenost
  • Povratna psihologija
  • Forenzična psihologija
  • Teorije osebnosti.

Vam bo pomagal razvoj spletnega mesta, ki si delijo stran s svojimi prijatelji

wave wave wave wave wave