Kaj je idealizem:
Kaj idealizem sklop filozofskih sistemov, po katerih je ideja princip in temelj bivanja in znanja. Njegov izvor je mogoče izslediti Platon, ki je menil, da je resnična resničnost sveta idej, ki je dostopen le razumu.
Kot idealizem imenujemo tudi pretirano ali naivno zaupanje v etične in moralne vrednote družbe; na način, kako se ljudje in institucije obnašajo v skladu s tem, kar je pošteno in dobro. V tem smislu nasprotuje realizem.
Beseda kot taka se tvori z besedami idealno, kar pomeni pripadnost ideji ali sorazmerje z njo ter pripono -izem, ki označuje „šolo“ ali „doktrino“.
Idealizem v filozofiji
V filozofiji se idealizmu reče veja filozofske misli, ki svoje doktrine opira na prevlado idej kot načela biti in vedeti v nasprotju z materializmom. V tem smislu za idealizem predmeti ne morejo obstajati, če jih ni najprej zasnoval um, ki se jih zaveda. Izraz kot tak je bil prvič uporabljen v sedemnajstem stoletju za sklicevanje na filozofijo Ljubljane Platon, po katerem so resnična resničnost ideje in ne materialne stvari. Kot taki obstajata dve različici idealizma: objektivni idealizem in subjektivni idealizem.
Objektivni idealizem
Glede na objektivni idealizem ideje obstajajo same po sebi in do njih lahko pridemo le z izkušnjami. Nekateri priznani filozofi v tem toku so bili Platon, Leibniz, Hegel ali Dilthey.
Subjektivni idealizem
Za subjektivni idealizem ideje obstajajo samo v umu subjekta, tako da brez njega ni avtonomnega zunanjega sveta. Nekateri filozofi te struje so bili Zavržki, Berkeley, Kant Y. Fichte.
Transcendentalni idealizem
Transcendentalni idealizem je del doktrine, ki jo je predlagal nemški filozof Immanuel Kant. Po transcendentalnem idealizmu je za izvedbo znanja potrebno soglasje dveh elementov: predmeta in subjekta. Predmet, zunaj predmeta, bi bil materialno načelo znanja; in subjekt, torej tisti, ki ve, bi bil formalno načelo.
V tem smislu je subjekt tisti, ki postavlja pogoje za pojav znanja, saj je vse, kar je intuitivno v prostoru in času, nič drugega kot pojavi, ki nimajo samostojnega obstoja zunaj našega mišljenja kot subjektov.
Nemški idealizem
Nemški idealizem je znan kot filozofska šola, ki se je med koncem osemnajstega stoletja in začetkom devetnajstega leta razvila v Nemčiji. Kot tak je zrasel iz Immanuela Kanta in njegovih postulatov transcendentalnega idealizma ter imel pomembne privržence, kot so Johann Gottlieb Fichte, Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling in Georg Wilhelm Friedrich Hegel.
