Kaj je melanholija:
The melanholija je občutek, za katerega je značilno stanje globoke žalosti, ki se pri posameznikih kaže kot malodušje, malodušje in apatija do stvari in do življenja.
Melanholija v tem smislu predpostavlja nagnjenost k žalostnim in pesimističnim mislim, trajnemu občutku hendikepa in nenehni fiksaciji na lastne pomanjkljivosti ter izgubi zanimanja za čustvene zadeve.
Melanholija se rodi iz različnih razlogov: ker nismo zadovoljni sami s seboj, ker se v življenju počutimo nezadovoljni, ker verjamemo, da potrebujemo stvari, ki jih ne moremo dobiti. Zato melanholija implicitno ne sprejema naše sedanjosti in je nagnjena k zmanjšanju naših dosežkov.
Beseda melanholija kot taka prihaja iz latinščine melanholija, to pa od grškega μελαγχολία (melanholija), kar pomeni „črni žolč“ ali „atrabilis“. Ta poimenovanje izvira iz teorija štirih humorjev, ki so si ga zamišljali že stari Grki, da bi razložil izvor bolezni in spremembe temperamenta pri posameznikih.
Tako bi lahko posameznike glede na glavni vpliv ene od telesnih tekočin v človekovem telesu uvrstili med sangvine (kri), flegmatike (sluz), kolerične (rumeni žolč) in melanholične (črni žolč). V tem smislu je črni žolč pri ljudeh povzročal žalostno, potrto in brezvoljno vedenje, ki je značilno za melanholične posameznike.
Melanholija v psihologiji
Na področju psihologije tisto, kar je bilo prej znano kot melanholija, danes se imenuje depresija. V tem smislu je zanjo značilno stanje akutne žalosti, globok občutek pesimizma ter velika malodušnost in izguba zanimanja za življenje nasploh.
Kot tak psihoanalitik Sigmund Freud, pri svojem delu Žalost in melanholija, je menil, da se je od trenutka, ko se je melanholija trajno naselila pri posamezniku, preoblikoval v patologijo, saj je onemogočal normalen razvoj njihovih vsakodnevnih dejavnosti in jim oviral življenje na socialni, delovni in produktivni ravni. Zato ga danes obravnavamo kot bolezen, zato je za zdravljenje potrebna uporaba antidepresivov.
