Kaj je žveplov cikel:
Žveplov cikel se nanaša na biogeokemični cikel, s katerim lahko ta kemični element najdemo v naravi v različnih oblikah, kot je sulfat.
Žveplov cikel Velja za enega najbolj zapletenih kemijskih ciklov v naravi saj na svojem potovanju skozi različne ekosisteme žveplo doživlja različna oksidacijska stanja (to se zgodi, ko se kemična komponenta kombinira s kisikom).
Žveplo je kemični element, ne kovina in je deseti po številu v zemeljski skorji, je zelo pomemben in je označen s simbolom S. Zanj je značilno, da je bledo rumene barve in ima aromo, ki rezultati precej neprijetni.
Prav tako žveplo je hranilo velikega pomena v naravia, zlasti za rastline in živali. Najdemo ga v tleh ali vodi, tvori sulfate ali ga mešamo z drugimi elementi.
Postopek žveplovega cikla
Evo, kako se odvija žveplov cikel:
- Rastline načeloma absorbirajo žveplo skozi svoje korenine, ki ga najdemo v zemeljski skorji ali vodi v obliki sulfata in sestavljajo soli ali hranila, potrebna za izvajanje njihovih vitalnih funkcij.
- S tem postopkom rastline reducirajo sulfate v sulfide.
- Ko žveplo pride v rastline in zelenjavo, preide v organizem rastlinojedih živali, ko se hranijo.
- Mesojede živali se nato hranijo z rastlinojednimi živalmi, zato žveplo nadaljuje svoj cikel in svojim potrošnikom prispeva svoja hranila.
- Ko mesojede živali poginejo, njihova telesa ostanejo v tleh in razpadajoči organizmi (bakterije in glive) svoje živalske ostanke pretvorijo nazaj v sulfat, ko jih razgradijo in zmanjšajo na organske delce.
- Žveplo, ki je prisotno v aminokislinah trupel živali, prehaja v tla, ki se kasneje po zaslugi bakterij spremenijo v vodikov sulfid in se na ta način zemlja ponovno obogati in nahrani.
- V tem postopku žveplo oksidira, da nastane sulfat, ki ga bodo rastline znova absorbirale skozi svoje korenine. Na ta način se cikel začne znova.
Žveplo po tleh po razpadu doseže tudi tla z živalskimi iztrebki.
Poleg tega žveplo vstopa v ozračje kot plinasta spojina kot sta žveplov dioksid in vodikov sulfid, plini, ki nastajajo v vulkanih ali požarih in z razgradnjo organskih snovi, ki jih tvorijo bakterije, tako v tleh kot v vodi.
V tem primeru, ko je vodikov sulfid v stiku s kisikom, oksidira in tako tvori sulfat, ki nato padavine vrnejo na tla in vodo skozi deževje.
Nasprotno pa lahko žveplov dioksid absorbirajo rastline neposredno iz ozračja.
