Kaj je obrekovanje:
Kleveta je zlonamerna in lažna obtožba zoper drugo osebo, ne glede na vedenje, da je obtožba izhajala iz laži.
Kleveta temelji na tem, da je treba prizadeti in škodovati drugi osebi, tudi da bi spodbujali njeno odpuščanje s strani sorodnikov in družbe na splošno, zlasti če gre za javno osebnost.
Kdor sproži obrekovanje, ve, da laže in da njegova obtožba nima resnice, pa tudi, da se tudi zaveda, da se tovrstna škoda med ljudmi zelo hitro prenaša in razkriva.
V tem smislu se zlonamerna oseba in ustvarjalec obrekovanja zaveda, da bo škodoval ugledu in verodostojnosti besed in dejanj nekoga posebej.
Kljub temu namen obrekovanja je ustvariti moralno in etično obrekovanje posameznika ne glede na škodo in ponižanje, ki ga lahko utrpi.
Velikokrat medije in družbena omrežja uporabljajo zlonamerni ljudje, ki bodo kmalu ustvarili obrekovanje, da bi diskreditirali podobo, kariero, smer ali verodostojnost javne osebe.
Iz tega razloga je poudarjen pomen preiskovanja virov informacij in potrjevanja njihove resničnosti, saj se na splošno skuša obrekovati življenja drugih in ustvariti veliko moralno škodo.
Na primer: "V družabnih omrežjih so o meni širili obrekovanje, ki lahko škoduje mojemu ugledu kot glasbenika." "Med študenti v četrtem semestru se širi obrekovanje glede profesorice verjetnosti in njene metode ocenjevanja." "Kleveta, ki so jo storili proti mojemu šefu, ga je skoraj stala službe."
Po drugi strani pa so med sopomenkami, ki jih lahko uporabimo za sklicevanje na obrekovanje, med drugim tudi besede obrekovanje, vsiljevanje, laž, zmota.
Kleveta v zakonu
Po zakonu se lažna obtožba kaznivega dejanja zoper drugega posameznika, tudi če vemo, da gre za laž, imenuje obrekovanje. Zato se šteje, da je obrekovanje obtožba, ki skuša človeku sodno škodovati z krivdo, ki nima resnice.
Če pa obdolženec jasno očita in dokaže svojo nedolžnost ob obrekovanju, ki ga je izrekel zoper njega, ga lahko oblastniki oprostijo in ponovno izpustijo.
Če obtoženi meni, da je to potrebno, lahko zoper klevetnika vloži obtožbo, saj zakon določa tudi kazen za tiste, ki obrekujejo in škodujejo morali in časti nedolžnih tretjih oseb.
Vendar je treba omeniti, da so časi, ko je obrekovalec prepričan, da je obdolženec res tisti, ki je storil kaznivo dejanje, in ne da bi najprej ugotovili resničnost dejstev.
Kleveta in žalitev
Kleveta in žalitev sta dva različna izraza, vendar sta povezana, saj je njihov namen izvesti dejanje, ki drugim ljudem povzroča moralno in etično škodo.
Poškodba se nanaša na način nespoštovanja drugih z žaljivkami, bogokletstvom ali sramoto, da bi omalovažali in diskreditirali dostojanstvo posameznika. Podobno kot obrekovanje so tudi žalitve z zakonom kaznovane in veljajo za kaznivo dejanje.
Na primer, kadar se bivša žena iz ljubosumja ali maščevanja napačno sklicuje na svojega bivšega moža. "Juanova bivša žena pravi, da njen mož zlorablja ženske, ker jih verbalno in fizično zlorablja."
