Ravni organizacije snovi: kaj so, kaj so in primeri

Kakšne so ravni organizacije snovi?

The Ravni organizacije snovi so kategorije ali stopnje, na katere so razdeljene vse obstoječe komponente, tako anorganske kot organske.

Te kategorije so hierarhične, od najpreprostejših elementov do odnosov med različnimi zapletenimi organizmi. V tem smislu so ravni organizacije zadeve:

  1. Atomska raven
  2. Molekularna raven
  3. Raven organov
  4. Raven celice
  5. Raven tkiva
  6. Organi
  7. Organ ali aparaturni sistem
  8. Organizem
  9. Prebivalstvo
  10. Skupnosti
  11. Ekosistem
  12. Biome
  13. Biosfera

Ta kategorizacija izhaja iz načela, da čeprav je vse, kar obstaja v vesolju, sestavljeno iz atomov, se kombinirajo na različne načine in povzročajo organizme in spojine z bolj zapleteno strukturo kot drugi.

Ta shema povzema ravni organizacije zadeve, od najosnovnejših do najbolj izpopolnjenih:

1. Atomska raven

Vsi atomi ustrezajo tej ravni organizacije snovi. Glede na njihovo funkcijo bioelementa so razvrščeni v tri kategorije:

  • Primarni bioelementi: so atomi, ki izpolnjujejo strukturno funkcijo, torej so bistveni pri tvorbi strukture. Primer bi lahko bili atomi fosforja in kisika, prisotni v celični membrani.
  • Sekundarni bioelementi: so atomi, ki kljub temu da niso del celične strukture, so ključnega pomena za njegovo delovanje. Primer so lahko atomi kalcija ali magnezija, prisotni v naših celicah.
  • Elementi v sledovih: so atomi, ki niso niti del celične strukture niti jih ni v izobilju. Imajo katalitično funkcijo (pomagajo katalizirati ali povečati hitrost kemične reakcije). Na primer atomi cinka.

Glej tudi Atom.

2. Molekularna raven

Različne kombinacije podobnih ali različnih atomov tvorijo molekule. Molekule lahko razvrstimo v bolj zapletene strukture, kot so aminokisline ali beljakovine.

Primer te ravni organizacije snovi Je molekula vode, sestavljena iz dveh atomov vodika in enega kisika.

Glej tudi Molekula.

3. Raven organov

Nanaša se na kategorijo, v kateri so združene različne organele, ki jih najdemo v citoplazmi celice.

Primer je Golgijev aparat, struktura, ki je odgovorna za shranjevanje beljakovin in drugih bistvenih spojin za celico.

4. Raven celice

Celica je bistvena zgradba za življenje. Sestavljen je iz različnih kombinacij molekul in so razvrščeni v dve vrsti:

  • Eukariontske celice: so celice, katerih DNK je znotraj jedra, ločena od ostale strukture.
  • Prokariontske celice: so celice, ki nimajo jedra, zato se DNK nahaja v nukleoidu, ki sam ni struktura, temveč območje citoplazme, celičnega telesa.

Primer te ravni so epitelijske celice, ki obdajajo krvne žile ali pljučne alveole.

Glej tudi Cell.

5. Raven tkiva

Na tej ravni so tkiva, ki so strukture, ki jih tvorijo kombinacije celic.

Epitelijske celice na primer tvorijo epitelijsko tkivo, ki je del povrhnjice, ust ali slinavk.

6. Telesa

Nanaša se na raven, sestavljeno iz vseh organov živega bitja.

Primer te stopnje organiziranosti so srce in pljuča. V rastlinah so korenina, steblo in plodovi nekateri njeni organi.

7. Sistem organov ali aparatov

Sistemsko organizacijsko raven sestavlja niz teles, ki izpolnjujejo skupno funkcijo.

Na primer, želodec, jetra, žolčnik, debelo črevo in tanko črevo so nekateri organi, ki tvorijo prebavni sistem človeškega telesa.

8. Agencija

To je raven, v kateri najdemo vsa živa bitja, ki pa so sestavljena iz vseh prejšnjih ravni.

Na tej ravni se nahajajo tako enocelični organizmi (z eno samo celico) kot večcelični organizmi (več kot ena celica).

Primeri te ravni organizacije snovi So ameba (enocelični organizem) in človek (večcelični organizem).

Glej tudi Organizem.

9. Prebivalstvo

To je raven, na kateri je razvrščenih več organizmov, ki pripadajo isti vrsti in si delijo ozemlje in vire.

Strok delfinov, jesenov gozd ali skupina ljudi v določeni regiji predstavlja populacijo.

10. Skupnost

Na tej ravni organizacije sobivajo populacije različnih vrst, v katerih vzpostavljajo odnose, ki so bistveni za preživetje.

Na primer, v avtohtoni skupnosti živi populacija ljudi, ki se prehranjuje z drugimi organizmi, na primer z različnimi vrstami rastlin in živali na njenem ozemlju.

11. Ekosistem

Na tej ravni se vzpostavijo zapletene interakcije med živimi bitji različnih vrst in skupnosti med seboj, pa tudi s fizičnim prostorom, ki jih obdaja.

Ekosistemi so lahko dve vrsti

  • Naravno: na določenem območju se spontano oblikujejo brez človekovega posredovanja. Lahko so kopenski, vodni ali hibridni. Galapaški otoki so primer naravnega ekosistema.
  • Umetno: so sistemi živih bitij in interakcije, ki jih ustvarjajo ljudje. Primer te kategorije je rastlinjak.

Glej tudi Ekosistem.

12. Biom

Gre za raven organizacije snovi, ki jo tvorijo večji in bolj zapleteni ekosistemi, v katerih prevladujejo nekatere značilnosti (temperatura, podnebje). V mnogih primerih je tudi prevladujoča vrsta.

Primer bioma je tropski gozd, za katerega so značilne velika prisotnost vlage, deževne dobe in raznolikost rastlinskih in živalskih vrst.

13. Biosfera

To je najvišja raven organizacije snovi. Sestavljajo ga vsa živa bitja in neekološke snovi, ki jih najdemo na planetu Zemlja.

Glej tudi Biosfera.

Vam bo pomagal razvoj spletnega mesta, ki si delijo stran s svojimi prijatelji

wave wave wave wave wave