Kaj je gregorijanski koledar?
Gregorijanski koledar je sistem časovne delitve, ki se trenutno uporablja na Zahodu. Spodbujal ga je papež Gregor XIII in ga leta 1582 uvedel v Evropi.
Ta koledar je bil ustvarjen za odpravo netočnosti julijanskega koledarja, ki je bil ustvarjen leta 46 pr. C cesarja Julija Cezarja in je ostal v veljavi do leta 1582.
Gregorijanski koledar je sestavljen iz 12 mesecev po 31, 30 ali 28 dni, kar ima za posledico 365-dnevno leto. Vsaka štiri leta se mesecu februarju doda dodaten dan, ki ima leto 366 dni, z nekaterimi izjemami. Takrat rečemo, da je prestopno leto.
Izjeme pri določanju prestopnih let v gregorijanskem koledarju so: leta, deljiva s 100, niso nikoli prestopna, leta, deljiva s 400, pa so vedno prestopna.
Gregorijanska sestava koledarja
Gregorijanski koledar je sistem, sestavljen iz
Leta
V gregorijanskem koledarju se leta štejejo za leto rojstva Jezusa iz Nazareta. Zato je čas razdeljen na dve veliki zgodovinski obdobji: pred Kristusom (pr. N. Št.) In po Kristusu (n. Št.). Leto Jezusovega rojstva bi bilo leto 1. našega štetja, medtem ko se leto pred njegovim rojstvom šteje za leto 1. pr.
Leto pa je lahko:
- Običajni: je leto, ki ima 365 dni.
- Skok: so leta, ki imajo 366 dni. To se zgodi vsaka štiri leta, z nekaterimi izjemami, dodaten dan pa se doda mesecu februarju, ki v tem letu preide iz 28 v 29.
- Posvetna: so leta, ki se končajo na 00 (na primer leto 1900 ali 2000). So leta, ki določajo konec stoletja in nikoli niso skokovita.
Meseci
Mesec je delitev časa v koledarju, sestavljena iz obdobja 28, 30 ali 31 dni. Februar je edini mesec z 28 dnevi (razen prestopnih let, v katerih ima 29). V preostalih mesecih se obdobje 30 ali 31 dni izmenjuje na naslednji način:
30-dnevni meseci: April, junij, september in november.
31-dnevni meseci: Januar, marec, maj, julij, avgust, oktober in december.
Tedni
Teden je obdobje sedmih zaporednih dni. Mesec ima približno štiri tedne, leto pa 52 tednov.
V gregorijanskem koledarju se štetje tednov začne januarja s prvim tednom in konča decembra z 52. tednom.
Večina imen dni v tednu v španščini izhaja iz latinskih imen nekaterih nebesnih teles. To ne velja za soboto in nedeljo, ki imata drugi izvor.
Ponedeljek (iz latinščine Luna)
Torek (iz latinskega Mars, kar pomeni Mars)
Sreda (iz latinskega Mercurius, kar pomeni Merkur)
Četrtek (iz latinskega Iuppiter pomeni Jupiter)
Petek (iz latinske Venere)
Sobota (iz hebrejske šabat, kar pomeni dan počitka)
Nedelja (iz latinskega dominica, kar pomeni Gospodov dan)
V skladu s standardom ISO 8601, ki je namenjen ureditvi časovnih podatkov, se teden začne v ponedeljek in konča v nedeljo.
Dnevi
Dan je osnovna enota časa v gregorijanskem koledarju. En dan je sestavljen iz:
- Ure: Dan ima 24 ur. Vsaka ura je 60 minutna enota časa.
- Zapisnik: na dan je 1440 minut. Vsaka minuta ima 60 sekund.
- Sekunde: dan ima 86.400 sekund.
Prestopna leta v gregorijanskem koledarju
Gregorijanski sistem ima nekaj izjem, da določi, katera leta so prestopna in katera ne. Izjeme so:
- So preskok leta, ki se delijo na 400 (na primer leto 2000).
- Niso preskočni leta, ki se delijo na 100 (kot na primer leto 1900).
Te izjeme so gregorijanskemu sistemu dale še večjo prednost pred julijanskim sistemom, ki se je uporabljal do leta 1582. Julijski koledar je imel napako pri izračunu, zaradi katere se je kopičil en dan vsakih 128 let, kar je povzročilo spremembe pri štetju časa. Po drugi strani pa s temi spremembami v gregorijanskem sistemu zaostaja en dan vsakih 3300 let.
Zgodovina gregorijanskega koledarja
Leta 325 je v Rimskem cesarstvu potekal Nicejski koncil. Šlo je za visoko srečanje, na katerem so krščanski škofje med drugim določili datum praznovanja velike noči ali vstajenjske nedelje. Ta datum je zelo pomemben, ker določa preostala praznovanja liturgičnega koledarja krščanstva.
Za to je bilo treba najprej določiti datum pomladnega enakonočja. Istega leta je bilo enakonočje 21. marca, vendar se je netočnost julijanskega koledarja kopičila en dan vsakih 128 let, kar je ustvarilo zaostanek, ki je leta 1582 že dosegel 10 dni.
Zaradi tega je bilo leta 1582 enakonočje datirano 11. marca, kar je zelo oddaljeno od tistega, ki je bil prvotno ustanovljen na Nicejskem koncilu.
Postopek spreminjanja koledarja
Da bi odpravili to vrzel, so leta 1580 v Evropi že ustanovili koledarsko komisijo, ki so jo sestavljali italijanski astronom Luis Lilio in znanstveniki z univerze v Salamanci.
Popravek koledarja je privedel do tega, da bi se 21. marec lahko ohranil kot stabilen datum spomladanskega enakonočja, ne da bi bilo treba spreminjati v prihodnosti.
Razglasitev in izvajanje gregorijanskega koledarja
Oktobra 1582 je papež Gregor XIII razglasil spremembo koledarja v papeški buli, imenovani Inter Gravissimas. Novi sistem so prvič začele izvajati krščanske države in kolonije, sredi 20. stoletja pa so ga sprejeli v skoraj celotnem zahodnem svetu.
Vendar so nekatere kulture ohranile lastne sisteme merjenja časa. Nekateri primeri so hebrejski koledar, budistični koledar, islamski koledar ali kitajski koledar.
Čeprav je bilo narejeno, da so spremenili julijanski koledar, je počasi postal znan kot gregorijanski koledar v čast svojega glavnega popularizatorja, papeža Gregorja XIII.
Gregorijanski koledar in Julijski koledar
Gregorijanski koledar je le popravek julijanskega koledarja, ki je temeljil na 365-dnevnem sončnem letu. Netočnost julijanskega koledarja izhaja iz izračuna sončnega leta (časa, ki ga potrebuje Sonce, da gre en cel krog na svoji ekliptiki) v 365, 25 dneh.
Te desetinke (0,25) ustrezajo 11 minutam in 14 dodatnim sekundam, ki so se kopičile do dopolnitve 24 ur vsakih 128 let, kar je povzročilo spremembe v koledarju.
Prispevek gregorijanskega koledarja je bil ugotoviti, da je natančno trajanje leta 365 dni, 5 ur, 48 minut in 45,16 sekunde. Zaradi tega je bil sistem precej natančnejši od prejšnjega, zato je bil razglašen za nov sistem merjenja časa, najprej v Evropi in nato na preostalem zahodu.
Poglej tudi:
- Koledar
- Azteški koledar
- Majevski koledar
