Kaj je genetika:
Genetika je znanost o biološki dedovanju. Beseda genetika izhaja iz grščine genos kaj to pomeni rasa, rojstvo ali izvor in končnico ikos kar izraža “glede na ", torej združitev obeh izrazov to kaže kar je relativno glede na rojstvo ali raso bitja.
Študija genetike nam omogoča razumeti, kaj se dogaja v celičnem ciklusu in kako se biološke značilnosti prenašajo med človeka (genotip), fizične lastnosti (fenotip) in celo svoje osebnostna primer "velika podobnost med starši in njihovimi potomci." Glede na zgoraj navedeno celični cikel gre za postopek, s katerim celica raste in se deli na dve hčerinski celici.
Prenos značilnosti bitja se razvija z geni, sestavljenimi iz DNK (Deksoribonukleinska kislina), ki je molekula, ki kodira genetske podatke v celicah, hrani in prenaša iz generacije v generacijo vse informacije, potrebne za napredek vseh bioloških funkcij organizma.
Podobno ima DNA sposobnost kopiranja s polkonzervativnim mehanizmom s sintezo novih verig DNA z uporabo obstoječe verige kot predloge.
- DNK
- Gen
- Genetska koda.
Prve študije v genetiki je izvedel avguštinski katoliški menih Gregor Johann Mendel, je bil tisti, ki je Mendelove zakone opisal s študijo, ki sem jo opravil na različnih vrstah graha ali graha, pri čemer sem kot rezultate dobil prevladujoče znake, za katere je značilno, da določajo učinek gena, recesivni pa nimajo genetskega učinka na heterozigotne fenotip.
Genetska psihologija, je genetska teorija, ki jo je začel Jean Piaget, ki je sestavljen iz proučevanja produktov razvoja ali psihičnih sprememb v različnih fazah, skozi katere otrok skozi strukturne, klinične in psihogenetske metode postane odrasel.
Tudi izraz genetika je povezan z začetek ali izvor stvari, na primer: »genski proces človeka«.
Interdisciplinarno področje bioetike obravnava in spodbuja etično standardizacijo genskih manipulacij.
Genetske bolezni
Genetske bolezni povzročajo spremembe genskega materiala ali genoma. Genetska bolezen je lahko dedna ali ne, v prvem primeru mora biti spremenjeni gen prisoten v spolnih celicah, v drugem primeru pa, če spremenjeni gen prizadene le somatske celice, ne bo podedovan.
Razlikujemo 5 vrst genetskih bolezni:
- prevladujoča genetska bolezen zadostuje ena kopija prizadetega gena,
- recesivna genetska bolezen potrebni sta dve kopiji prizadetega gena,
- spolno povezana bolezen v tem primeru se prenaša skozi spolne kromosome,
- monogenska bolezen zahteva spremembo enega samega gena in,
- poligenska bolezen zahteva spremembo različnih genov.
Mogoče vzroki, zaradi katerih genetske bolezni izvirajo med njimi so: mutacije, trisomija kromosomov, okoljski dejavniki. Obstajajo različne genetske bolezni, kot so: Downov sindrom, barvna slepota, Turnerjev sindrom, med drugim.
Molekularna genetika
Molekularna genetika preučuje strukturo in delovanje genov na molekularni ravni, to je preučuje, kako se DNK sestavlja in podvaja z metodami genetike in molekularne biologije.
Kvantitativna genetika
Kvantitativna genetika preučuje učinke, ki jih geni povzročajo na fenotip, dobijo to ime, ker jih je mogoče med drugim meriti pri posameznikih, kot so: teža, višina. Kvantitativni znaki se imenujejo poligenetski znaki.
Neprekinjeno in normalno spreminjanje kvantitativne genetike določata dva vzroka: hkratno ločevanje številnih parov genov, vsak genski par prispeva k določitvi značaja in, vpliv okolja modificira fenotip, na primer teža odraslega je genetsko določena, vendar jo je mogoče spremeniti zaradi prehrane, ki jo jedo vsak dan.
Mendelova genetika
Mendelova genetika preučuje kromosome in gene ter kako jih podedujejo iz generacije v generacijo. Mendelovi zakoni so skupina pravil o prenosu z dedovanjem značilnosti organizmov, sestavljajo ga 3 zakoni:
- Zakon enotnosti hibridov prve sinovske generacije kar pomeni, da bosta za določen lik prečkani 2 čisti rasi, bodo potomci prve generacije med seboj enaki in po fenotipu enaki od staršev;
- Zakon ločevanja likov v drugi sinovski generaciji vsak alel para je ločen od drugega člana, da se določi genetska sestava sintetske gamete;
- Zakon o samostojnem dedovanju likov Po prejšnjem zakonu je Mendel ugotovil, da so različne podedovane lastnosti neodvisne ena od druge, zato dedovalni vzorec ene lastnosti ne bo vplival na dedni vzorec druge.
Genetika prebivalstva
Populacijska genetika preučuje genetsko sestavo posameznikov, ki sestavljajo populacije, in prenos genov z ene generacije na drugo. Genetska populacija je vsota frekvenc alelov vseh genov v populaciji.
Če se frekvence alelov še naprej spreminjajo iz generacije v generacijo, je to znano kot Hardy-Weinbergov zakon. Kar zadeva aluzijo, morajo biti za ohranitev genetskega ravnovesja izpolnjeni naslednji pogoji: populacija mora biti velika in paritve morajo biti naključne, ne sme biti selekcije in pretoka genov, torej ne sme biti izseljevanja. , mutacij ne bi smelo biti.
