Kaj je razpad:
Kot dekadenco imenujemo začetek propada ali propada nečesa. Beseda kot taka izhaja iz dekadentno, kar je "tisto, kar upada, to gre na manj".
Koncept razpada lahko uporabimo tako za ljudi ali stvari kot tudi za družbeno-zgodovinske procese, kot je propad civilizacije ali imperija.
Civilizacije, kot so egiptovska, grška, kitajska, rimska ali španska, so šle skozi procese propadanja.
Dekadenca to je faza družbenega kolapsa v katerem pride do razčlenitve kulture in civilnih institucij ter drugih značilnosti družbe (vrednote, običaji), da se spremeni ali spremeni v nekaj novega.
Na splošno govorimo o dekadenci glede na poslabšanje ali zanemarjanje stvari, pri kateri zanemarjanje ali minevanje časa povzroča opustošenje. Kraj na primer lahko štejemo za propadajoč, ko minejo njegova najboljša leta.
Propadanje dekadentizma
Dekadenca je našla oblike izražanja na umetniški, literarni in filozofski ravni v dekadenci. Ta tok izvira iz Francije, od tam pa se je v zadnjih desetletjih 19. stoletja razširil v Evropo in Ameriko.
Zanj je bilo značilno izpraševanje o morali in meščanskem načinu življenja, nenehno izogibanje resničnosti, zanimanje za eksotiko in vzvišenost junaštva posameznika ter raziskovanje najbolj skrajnih regij občutljivosti in nezavednega. Bilo je nasprotje parnasizmu, ki ga je zaradi umetnosti navdihnil klasični ideal umetnosti.
Nekateri najbolj opazni predstavniki so bili Paul Verlaine, Charles Baudelaire, Joris-Karl Huysmans, Gabriele D'Annunzio in Oscar Wilde.
