10 značilnosti kapitalizma

Kapitalizem je opredeljen kot sistem, ki temelji na zasebni lastnini proizvodnih sredstev, prostem trgu in povečanju kapitala. Od svoje popolne ustanovitve v 19. stoletju je po zaslugi industrijske revolucije kapitalizem dobil različne načine v vsakem zgodovinskem kontekstu. Vendar pa je med raznolikostjo njihovih izrazov nabor bistvenih značilnosti vseh modelov. Poglejmo jih nekaj.

1. predlaga in brani zasebno lastnino proizvodnih sredstev

Zasebna lastnina proizvodnih sredstev je srce kapitalizma in se nanaša na pravico lastnika, da izkoristi razpoložljiva sredstva za ustvarjanje gospodarskega dobička. Za kapitalizem je to pravica, ki zagotavlja tako gospodarsko rast ljudi in družbe kot tudi učinkovitost sistema in svobodo državljanov.

Zasebni nadzor nad proizvodnimi sredstvi uravnoteži sile civilne družbe s silo države, saj državljane povzdiguje v status lastnikov, vlagateljev in proizvajalcev in jih lahko nadomešča s političnimi.

2. Središče in cilj ima kapital

Akumulacija bogastva ali kapitala s produktivnim delom je cilj in središče kapitalizma. To se nanaša tako na obogatitev posameznika kot na bogastvo profitnih združenj in gospodarsko rast družbe na splošno, če vladne politike vzpostavijo ustrezno ravnovesje med družbenimi razredi.

Kapital podjetnikov, vlagateljev in delničarjev ne izhaja iz plače, temveč iz dobičkonosnosti podjetja, torej iz donosa, ki ostane po plačilu vseh ponavljajočih se obveznosti, vključno s plačami delavcev. Prav tako vlagatelji in delničarji dobiček dobivajo s finančnimi instrumenti, kot so dolžniški papirji, obveznice, obresti itd.

3. Ustvari posebne socialno-ekonomske razrede

Kapitalistično družbo sestavljajo meščanstvo (zgornje, srednje in spodnje), proletariat in kmečko prebivalstvo. Zgornje meščanstvo je tisto, ki nadzoruje proizvodna sredstva, medije, zemljo ter bančni in finančni sektor. Ta razred prejema najemnino za izkoriščanje proizvodnih sredstev, ki mu pripadajo.

Srednje meščanstvo lahko zaseda administrativne, poklicne in / ali intelektualne položaje. Malomeščanstvo se nanaša na sektor majhnih obrtnikov, trgovcev, javnih uslužbencev in nizko plačanih zaposlenih. Tako srednja kot spodnja buržoazija imajo lahko lastna sredstva za proizvodnjo, a dokler nimajo zaposlenih pod svojim vodstvom, velja, da ne izkoriščajo nikogar. To je zelo značilno za umetniške in obrtne delavnice.

Proletariat predstavlja delavski razred industrijskega sektorja (nekvalificirana delovna sila) in končno kmečko gospodarstvo, ki je posvečeno proizvodnji podeželja.

4. Omogoča socialno mobilnost

Pred kapitalizmom je bila vsaka oseba, ki se je rodila v okviru nekega družbenega razreda, obsojena, da za vedno ostane tam. Za razliko od drugih ekonomskih modelov, kot so fevdalizem, suženjski ali totalitarni sistemi, kapitalizem omogoča družbeno mobilnost, kar pomeni, da se lahko človek socialno dvigne s povečanjem kapitala, ne glede na izvor.

5. Zagovarjati svobodo poslovanja in združevanja

Na podlagi lastninske pravice nad proizvodnimi sredstvi kapitalizem brani in uveljavlja svobodo podjetništva, bodisi blaga bodisi storitev. Svoboda investiranja in samostojnega upravljanja zasebnega podjetja je del tega vidika. To pomeni izbiro delovnega področja, prosto vlaganje virov, dobiček iz dobička, po potrebi zaprtje podjetja itd.

6. Spodbujanje prostega trga

Za kapitaliste je za učinkovitost kapitalističnega modela bistvena svoboda trga, torej svoboda ocenjevanja cen ali menjalne vrednosti v skladu z zakonom ponudbe in povpraševanja. Ne glede na to, kateri kapitalizem se aktivno bori proti nadzoru in vmešavanju države v uravnavanje cen.

7. Temelji na zakonu ponudbe in povpraševanja

Produktivni model kapitalizma ustvarja blago in storitve, ki posledično ustvarjajo ponudbo in povpraševanje, iz katerih se dogovorijo cene.

Cena ali menjalna vrednost blaga in storitev se določi na podlagi spremenljivk, kot je vrednost v uporabi. Razpoložljivost tega predmeta menjave (ki ima uporabno vrednost), to je delež med določenim številom ponujenih dobrin in storitev ter potrebami potrošnikov, vpliva tudi na ceno ali menjalno vrednost. Če torej osnovni izdelek postane redek, se njegova cena zviša.

Na področju kulturnih izdelkov, kot so slike, glasba ali drugi, kjer praktična koristnost ni merilo, lahko menjalno vrednost določimo z vrednostjo statusa, v skladu z razmišljanji Jeana Baudrillarda.

8. Spodbujanje konkurence

Če kapitalistični sistem ureja zakon ponudbe in povpraševanja, se med proizvajalci ustvarja konkurenca, ki pritegne pozornost trga in doseže boljše dobičke. Konkurenca omogoča spodbujanje ugodnejših cen in bolj kakovostnih storitev in izdelkov, kar pomeni, da je sama po sebi dejavnik gospodarske rasti.

9. Prepoznajte svobodo dela

Rast kapitala je odvisna od velike potrošniške proizvodnje in ponudbe storitev. Da bi bilo to mogoče, je treba najeti delovno silo (strokovno, tehnično in administrativno osebje). Odnos investitorja kapitalista z delavcem se vzpostavi v razmerah svobode. To pomeni, da delavec lahko prosto sprejme ali ne delo v skladu s svojimi interesi, obveznostmi in zmožnostmi, in če sprejme, za svoje storitve prejme osnovno plačo, ki ga osvobodi služenja in favorizira socialno mobilnost.

10. zagovarja minimalno vmešavanje države

Za kapitalizem se država ne bi smela neposredno vmešavati v gospodarstvo, saj lahko njegovo delovanje ovira ustrezno gospodarsko rast. Glede na trend kapitalizma lahko ta položaj sega od diskretne udeležbe, omejene na arbitražo med družbenimi akterji in ustreznim upravljanjem virov, pridobljenih z zasebno proizvodnjo, do absolutnega vzdržavanja vmešavanja države.

Poglej tudi:

• Značilnosti komunizma.
• Značilnosti fašizma.