Konfucijanstvo: kaj je to, značilnosti in svete knjige

Kaj je konfucijanstvo?

Konfucijanstvo, konfucijanstvo ali ruizem je verska in filozofska doktrina z obrednimi izrazi, ki jo je v 5. stoletju pred našim štetjem promoviral mislec Konfucij. Konfucijanizem predlaga vrnitev k prvotnemu redu, ki bi se skozi zgodovino poslabšal, prek dveh sistemov: prakse študija in prakse vrlin.

Namen konfucijanizma ni posameznikovo odrešenje, temveč sodelovanje subjektov pri preobrazbi in obnovi družbe, katere cilj je povrnitev harmonije z nebesnim zakonom oz. Tian. Zato gre za nauk z etično-političnimi posledicami.

Po prepričanjih konfucijanizma je sinovska pobožnost (xiao) in spoštovanje nadrejenih (dal) so temeljna podlaga družbene ureditve, ki izraža pomembnost zasebnih in javnih hierarhij (družina oziroma država). Zato si vse "staro" zasluži najvišje spoštovanje. Skupaj s temi vrlinami izstopajo tudi:

  • najemnina: prijaznost, dobrohotnost ali altruizem;
  • šu: medsebojno spoštovanje;
  • zhong: zvestoba;
  • xin: iskrenost;
  • yi: Pravičnost;
  • li: lastnina;
  • zhi: modrost;

Značilnosti konfucijanizma

Konfucijanstvo ima vrsto značilnosti, ki ga ločujejo od drugih verskih naukov. Poglejmo najpomembnejše.

  • Je bolj civilni kot verski kult.
  • Zaradi spoštovanja in sakralizacije preteklosti je nagnjen k konzervativizmu.
  • Opazuje izrazit ritualizem, ki je viden tudi v formulah vljudnosti.
  • Čeprav priznava poklicano božanskost Tian (Sky), se ne poglablja v metafiziko.
  • Tako ne tekmuje s panteoni drugih verskih naukov.
  • Študijo pojmuje kot premišljevanje filozofsko-literarnih besedil, ki ponujajo vzorne modele vedenja.
  • Etika konfucijanizma je politična etika.
  • Konfucijanstvo je torej v nasprotju s prizadevanjem za individualno korist.
  • Ne priznava individualnega odrešenja, temveč iskanje obnovitve prvotnega reda.
  • Pojma napredka ni.

Morda vas zanima religija.

Kdo je bil Konfucij?

Mislec Konfucij, ki mu je bilo pravo ime Kong Kio, se je rodil na Kitajskem v plemiški družini. Živel je med 551 in 479 pr. Po končani srednji dobi je Konfucij osvojil nekaj pomembnih položajev z namenom, da bi svoje teorije uveljavil v praksi. Med njimi tudi minister za pravosodje zvezne države Lu.

Po odhodu s funkcije je odpotoval po državi v iskanju avtoritet, občutljivih na njegovo učenje. Doma je ustanovil zasebno šolo za šolanje kraljevskih svetovalcev. Od takrat je bil poklican Kong-fuzi, kar pomeni "Master Kong". Izraz Kong-fuzi je postal latinski Konfucij, od koder izhaja v sedanji obliki.

Svete knjige konfucijanizma

Med svetimi knjigami konfucijanizma, večino, ki jo je sestavil Konfucij, lahko navedemo t.i. Pet klasik (wu jing):

  • Shujing (Zgodovinska knjiga);
  • Shijing (Knjiga pesmi);
  • Yijing, (Knjiga mutacij ali sprememb);
  • Li Ching, (Knjiga obredov).
  • Ch'un Ch'iu (Anali pomladi in poletja), ki ga je napisal Konfucij sam.

K temu se dodajo še t.i. Štiri knjige (ja šu), in sicer:

  • Konfucijevi analekti, zaplet dialogov, fraz in anekdot, ki so jih po njegovi smrti zbrali njegovi učenci;
  • Odlično znanje, sestavil Zhu Xi;
  • Nauk o povprečnosti, pripisan Zisiju, vnuku Konfucija;
  • Mencius, ki zbira nauke mojstra Menga, imenovanega Mencius.

Nastanek in zgodovina konfucijanizma

Konfucijanstvo nastane v obdobju krize na starodavni Kitajski. Njen promotor Konfucij ni videl sebe kot ustanovitelja, temveč kot pridigarja sporočila, ki ga je prejel od svojih prednikov.

Po ustanovitvi prve šole se je konfucijanska misel začela širiti, ne brez odpora. Pravzaprav so ga preganjali v dneh prvega imperija, izpodbijala pa ga je taoistična šola.

Z vzponom dinastije Han v 3. stoletju pred našim štetjem je bilo konfucijanstvo upravičeno. Takrat so tokovi mojstrov Mencio in Xunzi že obstajali.

V času dinastije Han so se pojavili drugi tokovi. Eden izmed njih bi bil odnos Dong Zhong-Shuja, ki temelji na odnosu kozmologija-politika in teoriji petih elementov (wu-xing). Pojavil se je tudi tok Han fu Wang Chong, ki se je vrnil k racionalizmu in obsodil vraževerje.

Konfucijanstvo je dopuščalo druga prepričanja, kot je budizem. Sčasoma pa so nekatere prakse tujih religij, na primer celibat, spodkopavale vrednote države.

Morda vam bo všeč tudi:

  • Taoizem.
  • Budizem.

Kljub temu je moral konfucijanstvo dati prostor metafizični misli. To je določilo pojav novega toka med dinastijo Sung (X-XIII po Kr.): novokonfucianstvo ki sta jo zastopala mojstra Zhu Xi in Wang Yang-Ming.

V času dinastije Qing (17. in začetek 20. stoletja) so novokonfucijanstvo izpodbijali zagovorniki primitivnega konfucianizma bolj racionalistične narave. S prihodom modernizacije in kasneje z Ljudsko republiko Kitajsko je konfucijanstvo prešlo skozi faze preganjanja in faze strpnosti s strani vlade.

Vam bo pomagal razvoj spletnega mesta, ki si delijo stran s svojimi prijatelji

wave wave wave wave wave